Užitek namesto bremena – Norveška je vzor pri dojenju

Mednarodni simpozij na BfR ob 10. obletnici nacionalne komisije za dojenje

Materino mleko je najboljša, najbolj praktična in najcenejša hrana za novorojenčka. Dojenje bi torej za matere pravzaprav moralo biti samoumevno. A ni, kot kaže pogled na trenutno statistiko. V Nemčiji je več kot 90 odstotkov dojenčkov, rojenih v bolnišnicah, priloženih materinim prsi. Pri starosti 6 mesecev lahko super koktajl uživa le 48 odstotkov dojenčkov. Premalo, pravi BfR, saj je materino mleko prilagojeno natanko potrebam otroka in ščiti mater in otroka pred boleznimi. "Nacionalna komisija za dojenje pri BfR, ki je bila ustanovljena pred 10 leti, si je zadala cilj norveških razmer," pojasnjuje predsednica profesorica Hildegard Przyrembel. "Pri starosti 6 mesecev je 80% otrok še vedno popolnoma dojenih."

Vzrok tega norveškega »čudeža dojenja« je ena od tem mednarodnega simpozija, na katerega je Nacionalna komisija za dojenje ob 10. obletnici povabila strokovnjake z vsega sveta. Pred približno 30 leti se je Norveška znašla v podobni situaciji kot danes Nemčija: zaradi medikalizacije poroda, ločevanja matere in novorojenčka zaradi higiene in razpoložljivosti ustekleničenih obrokov vedno ob pravem času (predpisuje Število mater, ki še dojijo v šestem mesecu po porodu, je padlo na 30 %. »Preobrat se je začel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja,« pravi profesorica Gro Nylander iz Rikshospitalet v Oslu. »Odseva novo samopodobo žensk, izhaja pa tudi iz dejstva, da sta država in javni zdravstveni sistem skupaj z delodajalci ustvarila pogoje, ki Norvežankam omogočajo, da svoje otroke polno dojijo več kot šest mesecev. Poleg tega se bistveno spreminja javno mnenje, ki dojenja ne vidi več kot breme, ampak kot užitek.«

Dejstvo, da se število mater v Nemčiji, ki dojijo več kot šest mesecev, zdaj spet povečuje, je gotovo uspeh neutrudnega izobraževalnega dela Nacionalne komisije za dojenje pri BfR. V njej zdravniki, babice, svetovalke za dojenje in skupine za samopomoč sodelujejo pri izboljšanju pogojev dojenja v ambulanti, na delovnem mestu in v zasebnem sektorju. Tu se izvaja politika majhnih, a učinkovitih korakov. In to kaže na uspeh. Med drugim je bilo doseženo, da je bila leta 2004 ustavljena proizvodnja brezplačnih dnevnih porcij mlečnih formul za dojenčke. V preteklosti so zaradi tovrstnih testov nekatere matere sploh prenehale dojiti, ampak so dojenčke takoj navadile na stekleničko.

Drugi tematski poudarki simpozija se ukvarjajo z vprašanjem, kakšen vpliv ima dojenje na okužbe in razvoj alergij, debelosti ali sladkorne bolezni pri otrocih: Dojenje ni rešitev in ne nudi absolutne zaščite, vendar je verjetnost, da dojeni otroci zbolijo redkeje. okužbe zgornjih dihalnih poti in prebavil. Dolgoročna opazovanja kažejo, da lahko materino mleko zagotovi določeno zaščito pred alergijami in da dojenje zmanjša tveganje za debelost. Dojeni otroci imajo tudi manjše tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 1.

Na simpoziju bodo obravnavali tudi vprašanje, kdaj bolne matere iz zdravstvenih razlogov ne smejo dojiti otroka. Le zelo malo bolezni velja za oviro za dojenje: po mnenju strokovnjakov lahko matere z okužbo s hepatitisom C, na primer, zagotovo dojijo. Z virusom HIV okužene matere so drugačne: ne smejo dojiti. Prizadete matere naj vedno poiščejo kvalificiran nasvet.

Tudi bolni in nezreli otroci bi morali imeti možnost uživati ​​materino mleko. To zahteva posebne napore osebja v porodnišnicah.

Vir: Berlin [ bfr ]