Raziskovalci svetujejo spremembo paradigme, ko gre za grizenje repa
Prof. dr. Steffen Hoy in Ina Jans-Wenstrup z univerze Justus Liebig v Giessnu sta v nedavno zaključenem raziskovalnem projektu, ki ga financira QS Science Fund, ugotovila, da trenutno ni varne, ponovljive in zato trajne rešitve za preprečevanje grizenja repa pri prašičih. Zahtevajo inovativne rešitve za preprečevanje.
Odgovorni za projekt sumijo, da je vzrok za grizenje repa (kaudofagija) v visoki stopnji aktivnosti živali, za kar so interakcije s partnerji v peresu očitno bolj zanimive kot ravnanje z "neživimi" predmeti. Skladno s tem grizenja repa ne gre razvrstiti kot vedenjske motnje pri živalih, temveč kot rezultat tipičnega raziskovalnega vedenja pri »napačnem predmetu«. Raziskovalci zato nujno priporočajo spremembo paradigme pri razpravi o vzrokih kaudofagije. »Potrebujemo popolnoma drugačen pristop, da zaposlimo kognitivno zelo zahtevne in inteligentne prašiče na način, da jih ne zanimajo njihovi partnerji,« pojasnjuje prof. dr. Zdravo. Razviti je treba nove rešitve, ki so za živali privlačnejše, saj ponujajo različne, spreminjajoče se dražljaje. "Če vsa prizadevanja ne bodo privedla do zmanjšanja števila poškodb zaradi dobrega počutja živali, ki jih povzroči medsebojni ugriz repa, je treba zadnjo tretjino repa kupirati kot intervencijo v prihodnosti," je nadaljeval Hoy.
Tudi peleti niso rešitev
Znanstveniki so raziskali, ali bi lahko bila uporaba različnih peletov poleg standardnega krmnega obroka pri reji pujskov preizkušena rešitev proti grizenju repa. Zaključek: Uporaba peletov ni primeren preventivni ukrep za odstavljene in pitance, drugi preučevani dejavniki, kot so spol, genotip ali starost matere, so imeli le malo ali nič vpliva na vedenje živali. V 14 vožnjah smo primerjali skupno 1.376 pujskov, katerih repi niso bili kupirani, in 1.190 pujski s kupiranim repom. Polovica dolgorepih pujskov je bila krmljena s standardnim obrokom, druga polovica živali pa s standardnim obrokom, dopolnjenim s slamo, senom ali peleti iz hmelja (kot dodatek krmnim mešanicam in v primeru senenih peletov tudi za ad aktivnost libituma). V vseh poskusih so opazili visok odstotek grizenja repa. Uporaba peletov slame in sena ni vplivala na vedenje živali, uporaba peletov hmelja je pokazala razlike v obnašanju, zelo visok pa je bil tudi delež delne ali popolne izgube repov, ki je znašal več kot 50 odstotkov.
V 14 vožnjah smo primerjali skupno 1.376 pujskov, katerih repi niso bili kupirani, in 1.190 pujski s kupiranim repom. Polovica dolgorepih pujskov je bila krmljena s standardnim obrokom, druga polovica živali pa s standardnim obrokom, dopolnjenim s slamo, senom ali peleti iz hmelja (kot dodatek krmnim mešanicam in v primeru senenih peletov tudi za ad aktivnost libituma). V vseh poskusih so opazili visok odstotek grizenja repa. Uporaba slame in senenih peletov ni vplivala na obnašanje
pri živalih je uporaba peletov hmelja pokazala razlike v obnašanju, vendar je bil tudi delež delne ali popolne izgube repov zelo visok, in sicer več kot 50 odstotkov.
Za QS Science Fund
Vse sankcije, ki jih morajo udeleženci sheme plačati za kršitve zahtev QS, se stekajo v QS Science Fund. Tako podpira raziskovalne projekte ali znanstvene dogodke o temah, povezanih z varnostjo hrane in krme ter zdravjem in dobrim počutjem živali. Za financiranje s strani znanstvenega sklada je med drugim odločilna visoka relevantnost raziskovalnega projekta za gospodarske udeležence v kmetijski in živilski industriji. Vsi trenutno financirani in že zaključeni projekti so v teku QS Science Fund objavljeno.
