Perutninska hiša prihodnosti
Hannover, 14. november 2018. Kakšna naj bi bila perutninska hiša prihodnosti? Kako je mogoče uskladiti dobro počutje živali, varstvo okolja, biološko varnost in ekonomsko učinkovitost? Mednarodna perutninska konferenca, na katero je ZDG Osrednje združenje nemške perutninske industrije e. V. skupaj z DLG (Nemško kmetijsko društvo) in Evropskim perutninskim klubom ob dogodku EuroTier v Hannovru. Pod naslovom »Dobrobit živali. Varstvo okolja. biološka varnost. Trije cilji = en hlev?« so pred več sto gosti razpravljali znanstveniki, praktiki ter predstavniki društev za zaščito živali in okolja. Zaključek po dveh urah zavzete in precej kontroverzne razprave: Enostavne rešitve za izzive, med katerimi so nekateri neposredno v nasprotju s cilji, seveda ne bo. Opazna pa je bila temeljna pripravljenost sogovornikov za sodelovanje v smeri trajnostne in družbeno sprejemljive živinoreje. Pod vtisom številnih zavzetih prispevkov kmetov iz občinstva je moderatorka Tanja Busse kot »minimalni konsenz« izjavila: »Sprememba v živinoreji mora biti financirana in ne sme biti izvedena na hrbtu kmetov.«
Isermeyer: "Potrebujemo prepričljive ciljne slike za vse živalske vrste"
Dva glavna govora sta bila uvod v temo. prof.dr. Folkhard Isermeyer iz Inštituta Thünen v Braunschweigu je v svoji kratki predstavitvi videl družbeno potrebo po razvoju prepričljivih ciljnih podob za vse živalske vrste v »obsežnem nacionalnem projektu«, ki vključuje vse družbene skupine, da bi »premageli kakofonijo« in razvili praktične dolgoročne perspektive. V svojem povzetku je družbeni pogled na živinorejo v Nemčiji postavil v globalni okvir in zastavil provokativno vprašanje: »Ali ima Nemčija pogum nadaljevati živinorejo z družbeno pogodbo po poti, ki jo narekuje globalizirano tržno gospodarstvo? " Če temu ni tako, je po besedah Isermeyerja "potem je konkreten obseg za temo dobrega počutja živali precej omejen".
"Ni ene perutninske hiše prihodnosti"
Bernd Meerpohl, predsednik svetovalnega odbora EuroTier, je svoj osrednji govor z naslovom »Digitalne piščančje oaze dobrega počutja brez emisij?« začel z osrednjimi nasprotujočimi si cilji, ki jih je težko rešiti: »Trije cilji = brez hleva«. Za prihodnost perutninskih hlevov je Meerpohl v bistvu videl široko paleto različnih velikosti podjetij in vrst reje: »Ni enega perutninskega hleva prihodnosti.« Ohranjanje virov mora biti vedno del koncepta dobrega počutja živali, vse tri morajo iti z roko v roki.« Skladnost z biološko varnostjo postaja vedno večji izziv tudi zaradi naraščajoče velikosti kmetij po vsem svetu in trenda proste reje. In ko je prišlo do varstva okolja, je Meerpohl pozval k ponovnemu razmisleku: "Varstvo okolja mora postati proizvod! Psihično se moramo znebiti regulativnega bremena.«
Na začetku nadaljnje razprave je prof.dr. Franz J. Conraths, podpredsednik Inštituta Friedrich Loeffler, Silvia Bender, vodja biotske raznovrstnosti pri BUND, Ina Müller-Arnke iz organizacije za zaščito živali Vier Pfoten in predsednik ZDG Friedrich-Otto Ripke so najprej v kratkih tezah predstavili svoja osrednja stališča.
- Silvia Bender je pozvala k zmanjšanju števila živali v Nemčiji in po svetu ("potrebujemo manj hlevov") ter k vrnitvi k "podeželski, vrstam primerni živinoreji" z živalmi za dvojni namen in spremenjenimi cilji vzreje.
- Za Ino Müller-Arnke je poudarek na namestitvi živali na način, ki je primeren za njihovo vedenje, "živali morajo biti sposobne izživeti svoje naravno gibalno vedenje". Dobrobit živali mora biti na prvem mestu, ne dobičkonosnost.
- Friedrich-Otto Ripke je nemške živinorejce in trgovce, ki so pripravljeni na spremembe, pozval k aktivni varnosti prihodnosti z varnostjo pri načrtovanju, kritjem stroškov in družbenim hvaležnostjo za lastno delo.
V kasnejši razpravi na odru in tudi v zelo aktivni izmenjavi z gledalci je šlo manj za konkreten pristop k dejanskemu "hlevu prihodnosti" in bolj za (domnevna) pričakovanja družbe do dobrobiti živali in konkretne živinoreje. oblikovanje državne oznake za dobro počutje živali, mednarodna konkurenčnost nemške perutninarske industrije in vedno znova družbeno priznanje dela kmetov in finančno vrednotenje hrane. Z več strani je bilo tudi kritizirano pomanjkanje označbe porekla na relevantnem tržnem segmentu potrošnje zunaj doma v restavracijah, menzah in menzah.
Kritika pomanjkanja oznak porekla v restavracijah in menzah
Medtem ko je Ina Müller-Arnke zahtevala "najvišja možna merila" za državno oznako dobrobiti živali za vstopno raven in to predstavila kot željo velikega dela prebivalstva, je Ripke odvrnil: "Preveliko zmanjšanje gostote živali ni panaceja, ampak aktiven poziv k uvozu! In s tem bi dobro počutje živali naredilo medvedjo uslugo.« Silvia Bender je kritizirala, po njenem mnenju, premalo »ponudb za dobro počutje živali« v maloprodaji hrane. Je pa ob tem poudarila, da morajo biti kmetje za svoje javne storitve nagrajeni in pokazala njihovo pripravljenost, da gredo skupaj.
V zaključnih besedah je predsednik ZDG Ripke poudaril visoko stopnjo pripravljenosti za spremembe in inovacije v nemški perutninski industriji: »Svojo odgovornost jemljemo resno, vendar potrebujemo tudi podporo politikov, trgovcev na drobno in potrošnikov. Naši kmetje in tržniki morajo priti na svoj denar, sicer nimamo prihodnosti.«
O ZDG#
Osrednji Združenje nemške perutnine Industry Association predstavlja kot blagovna streho in zgornji organizacije, interesi nemškega perutninske industrije na nacionalni ravni in ravni EU do političnih, uradnih in strokovnih organizacij, javnosti in v tujini. Približno 8.000 člani so organizirani v zveznih in državnih združenjih.
