Diološka delavnica Tönnies Research

Dobro počutje živali in emisije – kako ustvarimo optimalno rejo? Igralci so to vprašanje obravnavali na zadnji delavnici v Tönnies Forschungs gGmbH. Da bi pokazali, kako je mogoče ta dva vidika optimalno združiti v živinoreji, so se proizvajalci, znanstveniki in predstavniki podjetij, kmetijskih organizacij in trgovcev z živili zbrali v samostanskih vratih v Marienfeldu. Na koncu smo prišli do zaključka, da je dobrih idej, uspešnih praktičnih primerov in ciljnih pristopov veliko, vendar je prav toliko debelih plošč, ki jih je treba še prevrtati.

»Izjemno je, da je plenarno zasedanje zajelo večino nemškega živilskega maloprodajnega sektorja, hkrati pa so se v razpravo vključili kmetijstvo, mesna industrija in raziskave,« je pohvalil profesor dr. Hans-Joachim Bätza, predsednik skrbniškega odbora Tönnies Research. Ni ene same bistva, temveč bogastvo gradnikov, ki si jih je vredno podrobneje ogledati - na primer učinkovitost krme, izboljšani hlevski pogoji, selektivna vzreja, zdravstveno upravljanje, krmljenje z nizkimi emisijami, sistemi upravljanja za tekoči gnoj in gnoj, alternativni viri beljakovin, izobraževanje in usposabljanje.

»Nadaljnja optimizacija je temeljnega pomena za spremembo v smeri bolj trajnostnih sistemov,« poudarja dr. Gereon Schulze Althoff, generalni direktor neprofitne organizacije. Kombinacija teh in drugih ukrepov bi lahko privedla do živinoreje, ki bi bila dosledno usmerjena k živalim in bi hkrati upoštevala skrb za okolje. Potrebna je dolgotrajna, zdrava in odporna živina, raven genetske zmogljivosti, ki ustreza proizvodnemu potencialu razpoložljive krme, in dosledno spodbujanje zdravja živali. "Skratka, to ni nič drugega kot profesionalno krožno gospodarstvo."

Podij je bil napolnjen z vrhunskimi ljudmi. Profesor dr. dr. Kai Frölich (Arche Warder) je pojasnil, kako se ujemata intenzivna in ekstenzivna živinoreja in kako Arche Warder prispeva k ohranjanju ogroženih pasem. O pašništvu, emisijah in biotski raznovrstnosti so spregovorili prof. dr. Friedhelm Taube v središču pozornosti. Lars Broer (Inštitut za kmetijske raziskave in raziskave kmetijske zbornice Spodnje Saške) je izpostavil povezavo med odprtimi hlevi in ​​zmanjšanjem emisij. Bernhard Feller iz Kmetijske zbornice Severnega Porenja-Vestfalije je pojasnil nove koncepte gradnje hlevov ter njihove prednosti in slabosti.

Frölich poziva k močnejši usmeritvi proizvodnje hrane k trajnosti, okoljski združljivosti in regionalnosti. Njegov koncept v določeni meri predstavlja vrnitev k obliki kmetijstva, ki bi lahko postala pomemben steber ohranjanja narave in v kateri imajo pomembno vlogo stare pasme domačih živali. Osrednjega pomena bi bila na začetku podrobna določitev in diferenciacija primernih površin, ki bi se bodisi intenzivno uporabljale v okviru preciznega kmetovanja bodisi v ekstenzivnem kmetijstvu z manjšim potencialom pridelka. »Majhne in srednje velike kmetijske strukture je treba ohraniti in kmete s to obliko uporabe posebej podpreti,« pravi Frölich. Instrumenti državnega financiranja ne bi smeli več upoštevati velikosti območja, kot je veljalo doslej, temveč bi morali temeljiti predvsem na obsegu zadevnih ekosistemskih storitev, na primer koncept javnega socialnega bonusa nemškega združenja za Ohranjanje krajine.

O vlogi živinoreje v kontekstu zagotavljanja svetovne preskrbe s hrano kot tudi v kontekstu ekološke intenzifikacije je spregovoril prof. dr. Friedhelm Taube z Univerze v Kielu na primeru govedoreje. Trdi, da je zagotavljanje svetovne prehranske varnosti povezano z znatnim zmanjšanjem porabe živalske hrane v bogatih državah. Za nemško in evropsko kmetijstvo to pomeni, da naj bi se mleko v prihodnosti proizvajalo predvsem s travinja in ne – kot je razvidno iz sedanjega trenda – vedno bolj s polj s krmno koruzo in koncentrirano krmo. Poleg tega mora biti raven živinoreje prilagojena izpolnjevanju ekosistemskih storitev na področju varstva voda, varstva podnebja in biotske raznovrstnosti. Taube z rezultati projekta »Ekološko učinkovita pridelava pašnega mleka Lindhof« na zgleden način dokazuje, da je ta holistični pristop lahko uspešen. »S kombinacijo elementov ekološkega kmetovanja v pridelavi krme (sistemi deteljne trave) in integriranega kmetovanja v pridelavi tržnih poljščin v smeri 'hibridnih sistemov' je zagotovljeno doseganje ciljev evropske strategije od vil do vilic ob ohranjanju visoke raven proizvodnje; to morata podpirati politika in trgovina,« trdi profesor Taube.

Rezultati študije, ki jo je financirala dežela Spodnja Saška, vodijo do zaključka, da se zdi, da je širjenje vonjav iz zunanjih hlevov omejeno: vsaj tako na podlagi podatkov sklepa Lars Broer iz LUFA Nord-West. Emisije torej prihajajo le iz funkcionalnega področja, kjer se odlagajo blato in urin. Predpogoj je strukturiranje zaliva. Odsek mora biti vsekakor pokrit, »straniščni prostor« pa iz letvenih podov, priporoča Broer. "Bolj ko je območje suho, manj je emisij amoniaka."

Bernhard Feller iz Kmetijske zbornice Severnega Porenja-Vestfalije se lahko le strinja s tem: sodobni koncepti gradnje hlevov morajo izpolnjevati zahteve višjih standardov dobrega počutja živali, manjših vplivov na okolje in ekonomičnosti dela. Obstoječe zgradbe se pogosto odprejo in spremenijo v zunanje klimatske hleve. Vendar pa je odobritev za to predmet zakona o emisijah in ohranjanju narave "in zato predstavlja veliko oviro". Danes je osnova za odločanje o stabilnem sistemu razpoložljivost delavcev, nastiljnega materiala ter možnost pridobitve soglasij in cenovna struktura, ki omogoča gospodarno rejo.

Ob koncu dogodka so štirje govorci s povabljenimi strokovnjaki razpravljali o tem, na katera pereča raziskovalna vprašanja je treba zdaj odgovoriti, da bi dosegli nadaljnji napredek glede na stalno pomanjkanje varnosti državnega načrtovanja in podpore za dobro počutje živali in zaščito podnebja. Postalo je jasno, da zlasti vprašanja trženja in strategij oblikovanja pogodb zahtevajo povezovanje družbenih ved, da bi zmanjšali ovire v tako imenovani vrzeli med državljani in potrošniki. Kar si vsi želijo, a nihče ne kupi – razrešitev tega protislovja je velik izziv.

Ozadje
Tönnies Research je neprofitna raziskovalna platforma o prihodnosti dobrega počutja živali in trajnosti živinoreje. V ta namen od leta 2010 sproži in podpira raziskovalne projekte in študije z namenom izboljšanja živinoreje ob upoštevanju varstva živali, podnebja, okolja, narave in potrošnikov ter zdrave prehrane ter širjenja rezultatov. in njihovo uporabo v promocijski praksi. Več o Tönniejevi raziskavi na: www.toennies-forschung.de