Mikroorganizmi ne potrebujejo potnih listov

Osnovne informacije o aviarni influenci v jugovzhodni Aziji

 Malo verjetno je, da se bo ptičja gripa, ki trenutno divja v jugovzhodni Aziji, prinesla v Evropo ali celo Nemčijo. Vendar je prof.dr. Ulrich Neumann s klinike za perutnino na Univerzi za veterinarsko medicino v Hannovru, možnost nadaljnjega širjenja v jugovzhodni Aziji. Po izjavi strokovnjaka Svetovne zdravstvene organizacije »Mikroorganizmi ne potrebujejo potnih listov« bi prevoz žive perutnine ali perutninskih izdelkov čez »zeleno mejo«, torej pretekle kontrole in prepovedi trgovanja, lahko spodbudil takšno nadaljnje širjenje. Izbruha bolezni v Nemčiji se je treba bati le, če so bili okužena perutnina ali perutninski proizvodi uvoženi pred prepovedjo uvoza, ki je bila uvedena 23. januarja, in so prišli v stik z lokalno perutnino - ali če so bili kužni perutninski proizvodi, jajca ali celo žive ptice. nezakonito uvoženih po tem datumu.

V nasprotju z izbruhom na Nizozemskem leta 2003 prof. Neumann pravi, da še ni na voljo podrobnih informacij o izvoru sedanjega patogena. Na Nizozemskem je bil med obsežnim delom virologa prof. Osterhausa z Univerze Erasmus MC v Rotterdamu patogen ptičje gripe H7N7 identificiran kot rekombinant divjih rac z visoko stopnjo verjetnosti kot izvor epidemije. V kolikšni meri je izvor ptičje gripe, ki jo povzroča patogen H5N1 v jugovzhodni Aziji, mogoče najti tudi pri divjih pticah, je mogoče ugotoviti le v obsežnem znanstvenem spremljanju.

Po zadnjih poročilih medijev Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) svoja prizadevanja za zajezitev epidemije v jugovzhodni Aziji osredotoča na srednje velike farme, vsaka ima okoli 500 živali. Veliko število majhnih vaških perutninskih farm je težko dosegljivo. Poleg tega bodo imetniki verjetno pokazali malo motivacije, da bi svoje živali preventivno usmrtili, če ne kažejo znakov bolezni. Večja živinorejska gospodarstva so najpogosteje podvržena rigoroznim nadzornim ukrepom – nenazadnje tudi zaradi velikih finančnih izgub in posledičnih stroškov, ki jih povzroča ta živalska bolezen. ''V Nemčiji so leta 2003 kot previdnostni ukrep perutnino na farmah s travnatimi ogradami za nekaj mesecev zaprli v hleve, da bi lahko bolje zaščitili živinorejo pred vnosom virusa. Ker je tveganje okužbe seveda večje v odprtih sistemih bivanja,« pravi prof. Neumann. In še: »Če so kljub oklopljeni reji prizadete intenzivne reje z velikim številom živali, potem se to v javnosti pogosto napačno dojema, kot da je intenzivna reja sprožilec te bolezni živali.«

Prej je odločilno vprašanje, kako se povzročitelji vnesejo v stalež, opisuje strokovnjak. ''Vnos in širjenje poteka preko skoraj vseh možnih živih in neživih prenašalcev. V prvi vrsti ima odločilno vlogo nepoznavanje epidemične higiene oziroma pomanjkanje vpogleda v epidemično higieno pri ljudeh samih. Posledično k širjenju prispevajo izbira transportnih poti, prevoz živali ali krme z okuženimi vozili, škatle za jajca, okuženi perutninski izdelki ali tedenske tržnice s perutnino, na koncu pa tudi glodalci in divje ptice.« Ker so virusi sposobni preživeti 10 dni pri ustreznih temperaturah, prisotnost visoko nalezljivih sevov patogenov v prizadetih regijah samodejno povzroči ustrezno tveganje za okužbo.

Vir: Bonn [ilu]