Potrošniška klima: vmesna nizka ali padajoči trend?

Rezultati študije GfK o potrošniški klimi julija 2004

Razpoloženje nemških potrošnikov še vedno ni dobro. Po pozitivnem gibanju v juniju so vsi kazalci, ki beležijo potrošniško razpoloženje v Nemčiji, julija spet šli navzdol. To je vplivalo tudi na kazalnik potrošniške klime, za katerega je GfK avgusta napovedal vrednost 3,4 točke.

V preteklem mesecu so se vsi kazalniki razpoloženja potrošnikov, torej gospodarska in dohodkovna pričakovanja ter nagnjenost potrošnikov k večjim nakupom, močno pomaknili navzgor. Vendar pa upanje, da bi to lahko razumeli kot prvi znak spremembe razpoloženja, julija ni bilo potrjeno: zvišanje gospodarskih pričakovanj in pričakovanj glede prihodkov iz prejšnjega meseca je bilo julija več kot obrnjeno. Ponovno je padla tudi nagnjenost k nakupu. Skladno s tem potrošniška klima za mesec avgust - po revidiranih 3,9 točke v juliju - napoveduje bistveno nižjo vrednost 3,4 točke.

To kaže, da so potrošniki trenutno očitno manj optimistični kot podjetniki (ifo), finančni analitiki (ZEW) in ekonomski raziskovalni inštituti, ki so postopoma zvišali napoved rasti za letos – predvsem zaradi dobrega izvoznega poslovanja.

Gospodarska pričakovanja: trend negativen

Potrošniki trenutno niso navdušeni nad postopnim povečevanjem napovedi rasti nemškega gospodarstva proti dvema odstotkoma ekonomskih raziskovalnih inštitutov. Potem ko je bilo junija precej bolj optimistično kot prejšnji mesec, je šlo julija spet navzdol z minusom 8,5 točke na vrednost minus 20,5 točke. Nižja vrednost je bila nazadnje izmerjena maja 2003. Od preloma leta 2003/2004, ko je kazalnik za kratek čas celo presegel dolgoletno povprečno vrednost nič, se je zniževal – saj je porastu v enem mesecu sledil razmeroma večji padec v naslednjem mesecu.

Potrošniki izgubljajo vero, da bo v doglednem času prišlo do pravega gospodarskega preobrata, ki bi lahko prinesel tudi oživitev trga dela, ki si ga še posebej obetajo. Stalno visoko število brezposelnih in razprave, ki se trenutno sprožajo marsikje o selitvi delovnih mest, podaljšanju delovnega časa in nedavno uvedenih ukrepih Hartz IV za združevanje brezposelnosti in socialne pomoči, spodbujajo njihove dvome, ali zasebni sektor in politika sta v položaju, da sprožita gospodarsko okrevanje - ne samo v korist podjetnikov, temveč tudi v korist »malega človeka na ulici«.

Razvoj dohodka: cik-cak tečaj z naklonom navzdol

Nenehni vzponi in padci pričakovanj potrošnikov glede osebnih dohodkov v Nemčiji so se nadaljevali tudi julija. Potem ko se je kazalnik junija precej dvignil navzgor, je julija ponovno upadel: z minusom 7,5 točke po rasti za 3,5 v prejšnjem mesecu. Kazalnik pričakovanih prihodkov je trenutno pri minus 14 točkah. Od sredine lanskega leta se je v enem mesecu redno zvišala, naslednji pa spet znižala. Tako kot pri kazalniku gospodarskih pričakovanj so bile izgube tudi pri pričakovanih dohodkih v preteklem mesecu nekoliko večje od rasti, tako da kazalnik rahlo pada.

Očitno vse večji pesimizem glede dohodkov botruje predvsem velika negotovost, s kakšnimi finančnimi omejitvami se bodo v prihodnje soočala zasebna gospodinjstva. K temu pomembno prispeva nadaljevanje razprave o zdravstveni reformi, kapitaciji in zavarovanju državljanov oziroma mešanici obojega. Poleg tega se povečuje strah pred brezposelnostjo, ki jo – glede na razpravo Hartz IV – dojemajo kot grozečo predvsem starejši zaposleni. Razprave, ki so izbruhnile okoli DaimlerChryslerja in drugih podjetij o prihrankih pri stroških, podaljševanju delovnega časa in premestitvi delovnih mest, povzročajo, da se državljani počutijo kot »pravi« prizadeti zaradi neuspešnih politik in slabega upravljanja zasebnih podjetij.

Nagnjenost k nakupu: stalna nenaklonjenost

Julija je najbolj padla nakupna nagnjenost Nemcev: kazalnik je padel za skoraj 13 točk na minus 37,4 točke. S tem je končan rahlo pozitiven trend, ki je bil opazen kljub vzponom in padcem v prejšnjih mesecih. Nedavni negativni razvoj je neposredno posledica postopno vse bolj pesimističnih pričakovanj glede razvoja gospodarstva in osebnih dohodkov. Zaradi obeh teh dejavnikov so potrošniki previdni, zlasti pri nakupu dolgotrajnejšega potrošniškega blaga, kot je potrošniška elektronika.

Očitno je vedno več nemških državljanov prepričanih, da so poraženci reformnih razprav. Zato še naprej zadržujejo potrošniško porabo. Dodaten učinek je, da potrošniki pričakujejo naraščajoče cene – še en dejavnik, ki zavira njihovo željo po potrošnji.

Potrošniška klima: Quo vadis?

Glede na ponovno poslabšanje razpoloženja potrošnikov in dejstvo, da tudi vsi kazalniki razpoloženja, ki se nanašajo na potrošniško klimo, padajo, je predvideti, da bo potrošniška klima na splošno oslabela. Kazalnik potrošniške klime za mesec avgust napoveduje vrednost 3,4 točke - po julijski revidirani vrednosti 3,9 točke.

Marsikaj kaže na to, da se uresničuje večmesečni strah, da zasebna potrošnja letos ne bo učinkovite spodbude gospodarskemu razvoju. Izvoz očitno igra ključno vlogo. Po drugi strani pa bo domače povpraševanje do konca letošnjega leta verjetno precej slabo. Temeljni preobrat lahko pričakujemo šele, ko bodo potrošniki spoznali, da se razmere na trgu dela temeljito umirjajo in bo konec finančne, včasih tudi eksistencialne negotovosti.

V študijo

Rezultati izhajajo iz študije "GfK Business Service Consumer and Sparklima", ki jo objavlja GfK Marktforschung. Temeljijo na mesečnih razgovorih s potrošniki, ki se izvajajo v imenu Komisije EU. V prvi polovici vsakega meseca se okoli 2.000 reprezentativno izbranih ljudi med drugim vpraša, kako ocenjujejo splošni gospodarski položaj, nagnjenost k nakupu in pričakovanja o dohodku.

Vir: Nürnberg [gfk]