Manj živali na trnku, stroški in regulacija naraščajo, poraba mesa na prebivalca je stabilna
Nemška mesna industrija se mora uveljaviti v nenehno težkem okolju. Razlogi za težke razmere so zmanjševanje števila prašičev in govedi zaradi politične negotovosti in regulatornih pritiskov ter nenehne omejitve na pomembnih izvoznih trgih. Manjši obseg živali za zakol je sprožil velik pritisk za konsolidacijo v klavni industriji in privedel do zaprtja obratov in prodaje.
Gospodarska bremena, ki jih med drugim povzročajo visoke cene energije in surovin ter rast plač ob hkratnem pomanjkanju delovne sile, trpijo tudi za predelovalno industrijo na koncu proizvodne verige, ki je prav tako pretežno srednje velika. Ogromna povišanja stroškov skoraj onemogočajo, da bi podjetja ponujala svoje izdelke po razumnih cenah. Visoka inflacija zadnjih nekaj let, zlasti pri hrani, je očitno občutila in vznemirila potrošnike pri nakupovanju. Skladno s tem je imela cena ponovno večjo vlogo pri odločitvi o nakupu.
Klavnice in predelovalna podjetja so zelo zaskrbljena zaradi možnih posledic različnih pravnih predpisov, ki so v Nemčiji že uveljavljeni ali se o njihovi uvedbi razpravlja. Nacionalni solo napori obremenjujejo konkurenčnost domače proizvodnje in otežujejo dostop do notranjega evropskega trga, ki je za podjetja in zaposlene v sektorju izjemnega pomena.
V združenjih so kritični tudi do potekajoče razprave o podražitvi živalske hrane z dajatvijo. Niti centa dobrobiti živali niti prihodkov od zvišanja stopnje DDV na hrano za živali ni mogoče nameniti. Brez dolgoročnih pogodb med državo in proizvajalci, ki zagotavljajo, da gredo sredstva neposredno kmetom, bi takšna dajatev služila le neposredni potrošnji in nadaljnjemu zmanjševanju živinoreje v Nemčiji. Poleg tega se prek pobude zasebnega sektorja za dobro počutje živali potrošniki že lahko odločijo za višje ravni živinoreje in tako podpirajo preobrazbo v smeri boljšega počutja živali.
Poleg kritik je tudi nekaj pozitivnih elementov: stopnja inflacije na splošno in še posebej pri hrani ponovno upada. V začetku leta 2024 je bilo prvič ugotovljeno znižanje cen hrane glede na prejšnje leto. To povečuje pripravljenost potrošnikov za zapravljanje in vodi do stabilizacije porabe mesa. Ta se je lani zmanjšala le za 430 gramov. Za razliko od zveznega ministrstva za kmetijstvo in prehrano združenja tega ne pripisujejo odmiku od živalske hrane, temveč prejšnjim zvišanjem cen zaradi inflacije. Pozitiven učinek so imela tudi prizadevanja zveznega ministrstva za kmetijstvo in prehrano za ponovno odprtje tržnic, zaprtih zaradi afriške prašičje kuge.
Ponudba
Leta 2023 je proizvodnja mesa v Nemčiji v primerjavi z letom 2022 padla za 280.000 ton na 6,8 milijona ton klavne teže. To pomeni, da je proizvodnja mesa upadla že sedmo leto zapored in ponovno strmo padla na 4,0 %. Upad je prizadel predvsem svinjino in govedino.
Komercialni zakol Prašiči nadaljevala v letu 2023 glede na prejšnje leto in spet zelo močno upadla za 7,0 % (-3,3 milijona živali) na 43,8 milijona glav. Upad je bil izključno posledica manjšega števila domačih živali (-7,7 % na 42,3 milijona glav). Tako kot leto prej se je ponovno povečalo število zakolov tujih prašičev, tokrat za 19,5 % na okoli 1,5 milijona glav. V primerjavi z letom 2022 je proizvodnja svinjine padla za 6,8 % (307.000 t SG) na 4,180 milijona ton. Trend padanja se je v začetku leta 2024 nespremenjen nadaljeval.
Število komercialnih zakolov govedo se je v letu 2023 glede na prejšnje leto zmanjšalo le rahlo povečanje za 0,3 % na 2,99 milijona živali. Zaradi povečane povprečne teže se je klavna masa povečala za 0,987 % z 0,6 milijona ton na 0,993 milijona ton. Zmanjšanje zakola je prizadelo bike, krave in teleta. Nekoliko pa se je povečalo število zaklanih telic ter število volov in mladega goveda, ki sta malo pomembna. Število zaklanih bikov je bilo še vedno 1,114 milijona (minus 4.286), klavna teža pa 451.000 t (minus 83 t). Število zaklanih krav se je zmanjšalo za 2.100 na 1,006 milijona. Nekoliko pa se je povečala količina mesa, in sicer za skoraj 2.100 ton na 317.000 ton. Število zaklanih telic se je povečalo za 2.100 na 527.000, količina mesa pa za 2.100 ton na 165.000 ton.
Tudi na območju Ovce prišlo je do upada. Število bitk je znašalo 1,073 milijona enot, 4,6 % manj kot leta 2022, s klavno težo 21.700 t (-5,5 %). Pri ovcah pa delež zakolov v nekomercialnem sektorju ni zanemarljiv, tako da komercialni zakol daje le nepopolno sliko tega segmenta.
Proizvodnja mesnih izdelkov kljub upadu ostaja na visoki ravni
Po prvih podatkih je obseg proizvodnje mesnih izdelkov nižji v povprečju za 2 %, povprečna cena pa se je zvišala za 10,2 %. Hkrati je povpraševanje potrošnikov po klobasah in šunki ostalo stabilno. To je jasen znak, da evropski konkurenti pridobivajo vse večje tržne deleže v Nemčiji: uvoz klobas iz drugih držav EU v Nemčijo se je med letoma 2020 in 2023 močno povečal s 104.866 t na 126.880 t.
Največji proizvodni program so lani predstavljale barene klobase z obsegom proizvodnje 856.214 t (2022: 881.523 t), pred surovimi klobasami s 340.231 t (2022: 337.245 t) in kuhanimi klobasami s 173.749 t (2022: 179.090 t). Drugih mesnih izdelkov, kot je surova ali kuhana šunka, uradna statistika ne beleži. Poleg tega podjetja mesne industrije proizvajajo tudi mesne nadomestke. Vendar pa je rast morda nekoliko izgubila zagon, tudi v ozadju inflacije. Vrednost mesnih nadomestkov je relativno nizka v primerjavi z mesnimi izdelki. Leta 2023 je bila vrednost mesa in mesnih izdelkov, proizvedenih v Nemčiji, okoli 43 milijard evrov – torej skoraj 80-kratnik vrednosti mesnih nadomestkov.
Stroški in predpisi še naprej naraščajo
Vzporedno s stroški surovin nenehno rastejo cene na skoraj vseh področjih, kot so energetika, cestnine in goriva, zaradi česar je energetsko intenzivna proizvodnja klobas in pršut še dražja. Naraščajoči stroški dela povzročajo velik stroškovni pritisk na proizvajalce. Pomanjkanje kvalificiranih delavcev predstavlja tudi resen izziv za mesno industrijo. Poleg tega visoke kolektivne pogodbe v javnem sektorju in železnici ter zahteve po skrajšanem delovnem času s polnim nadomestilom plače vzbujajo pričakovanja, da bodo pretežno srednje velika podjetja. gospodarstvo ne more izpolniti.
Zaradi naraščajočih regulativnih zahtev na nacionalni in evropski ravni, kot so obveznosti glede taksonomije in poročanja prek direktive o poročanju o trajnostnem razvoju podjetij (CSRD) kot del zelenega dogovora in zakona o skrbnem pregledu dobavne verige, so podjetja izpostavljena občutnemu povečanju bistveno zmanjšana birokracija, ki vpliva na konkurenčnost v mednarodnem okolju. Odločitve potrošniške politike, kot je rejsko označevanje ali označevanje porekla, pomenijo tudi precejšnjo dokumentacijo in kontrolne aktivnosti ne le s strani državnega nadzora, ampak tudi nadaljnje precejšnje birokratske obremenitve za podjetja.
Poraba mesa na prebivalca se je stabilizirala
Na splošno se je poraba mesa v Nemčiji leta 2023 v primerjavi s prejšnjim letom le rahlo zmanjšala za 0,4 kg na 51,6 kg na prebivalca. Poraba svinjine je padla na 27,5 kg na prebivalca (-0,6 kg), govejega mesa pa na 8,9 kg na prebivalca (-0,6 kg). Poraba perutninskega mesa pa se je povečala na 13,1 kg/prebivalca (+0,9 kg). Relativno stabilna je ostala poraba ovčjega in kozjega mesa z 0,6 kg in še 1,4 kg drugih vrst mesa (predvsem drobovine, divjačine, kuncev). Omenjene številke vključujejo porabo mesa v obliki klobas in šunke, ki znaša okoli 26 kg/prebivalca.
Izvoz v tretje države upada
Nemški izvoz mesa in mesnih izdelkov je bil tudi leta 2023 močno omejen zaradi med drugim pojava afriške prašičje kuge (ASF), čeprav bi lahko preprečili nadaljnje širjenje živalske bolezni v Nemčiji. Številne tretje države so ohranile prepoved uvoza nemške svinjine.
S 3,07 milijona ton izvoženega mesa in mesnih izdelkov je nemška mesna industrija leta 2023 zabeležila upad količine za 418.000 ton (-12 %), upad, ki mu v zadnjem času ni primerljivega. Izvozni prihodki pa so se zaradi nenehne rasti cen povečali za 2,1 % na dobrih 10,5 milijarde evrov.
Izvoz nemških klobasnih izdelkov je leta 2023 padel na 161.000 t (prejšnje leto: 165.300 t). Celoten izvoz mesnih izdelkov je znašal 528.900 t, kar je 18.000 t manj kot leto prej. Tudi tukaj so se zaradi povišanja cen izvozni prihodki povečali za 166,7 milijona evrov na 2,909 milijarde evrov. Najpomembnejše države odkupovalke mesa in mesnih izdelkov iz Nemčije so države EU, kamor se odvije od 80 do 90 % izvoza, odvisno od vrste živali in kategorije izdelkov. Izvoz svinjine v tretje države je od izbruha APK mogoč le v zelo omejenem obsegu.
Izvoz svežih in zamrznjenih živil Svinjina leta 2023 padla za 235.000 ton na 1.235 milijonov ton.
Izvoz v tretje države se je medletno zmanjšal za dobro petino (-22,5 %). V letu 2022 je bil upad bistveno višji in je znašal –33 %. Razlog za rahlo sprostitev so uspešna pogajanja, predvsem z Južno Korejo, o regionalizaciji ASP in novih licencah za obratovanje. Močno je upadel tudi izvoz stranskih proizvodov, ki je skupaj upadel za 19,1 %. Glavni razlog za to je prepoved uvoza, povezana z APK, na številnih pomembnih prodajnih trgih (zlasti v Aziji). Povpraševanje po teh izdelkih na domačem trgu se je zmanjšalo za več kot petino. Prodaja teh izdelkov na trgih tretjih držav je zato še vedno bistvena.
V domači trgovini je nemški izvoz svinjine upadel za 2022 % na okoli 15 milijona ton v primerjavi z letom 1,1. Delež tretjih držav v celotnem nemškem izvozu svinjine je padel z dobrih 35 % v letu 2020 na 19 % v letu 2021 in še naprej na le 14–15 % v letih 2022 in 2023.
Po močnem padcu v koronskem letu 2020 se je izvoz sveže in zamrznjene govedine leta 2021 nekoliko okrepil. Leta 2022 je prišlo do nadaljnjega rahlega okrevanja na skupno količino okoli 260.100 t. Leta 2023 je prišlo do majhnega zmanjšanja, in sicer za 1,5 %. Močan skoraj 40-odstotni padec izvoza v tretje države je izravnal rahlo povečanje domače trgovine (+2,6 %). Delež prodaje v domači trgovini se je tako povečal za štiri odstotne točke na dobrih 94 %. Glavne ciljne države zunaj EU so bile Švica, Bosna in Hercegovina, Združeno kraljestvo in Norveška. Izvoz na Norveško se je v primerjavi z letom prej zmanjšal za okoli 75 % na le 1.876 t. Razlog za to je, da Norveška od avgusta 2022 ni več odobrila znižanja tarif za goveje meso zunaj obstoječih kvot glede na razmere na domačem trgu. Močno so se zmanjšale tudi dobave v Švico, in sicer za 43 % na 4.150 t. Izvoz v Združeno kraljestvo je prav tako zabeležil močan upad, in sicer za 57 % na približno 2.133 ton.
Prihodnji razvoj nemškega izvoza je zaradi velikega pomena sektorja svinjine odvisen od uspeha ukrepov za zajezitev afriške prašičje kuge (ASF) in predvsem pogajanj o regionalizaciji, ki jih izvaja zvezno ministrstvo za prehrano in Kmetijstvo (BMEL) je treba izvajati odločno. K sreči je začetni napredek zdaj viden tukaj. Izvoz v Južno Korejo je ponovno mogoč od leta 2023, zagotavljanje dogovorjenega veterinarskega spričevala za Malezijo pa je neizbežno. Kažejo se tudi prvi žarki upanja glede morebitnega ponovnega odprtja izvoza na Kitajsko.
Združenje mesne industrije še naprej poziva k začetku in nadaljevanju razprav z ustreznimi organi in delegacijami iz tretjih držav, da bi dosegli nadaljnje odpiranje trgov. Izvozni trgi ostajajo ključnega pomena za zagotavljanje prodaje za nemško mesno industrijo, saj je dodano vrednost za osnovne kose mesa mogoče doseči le v tretjih državah.
Na splošno uvoz ne kaže jasnega trenda
Uvoz mesnih izdelkov se je v letu 2023 še povečeval in se je v primerjavi z letom 2022 povečal za okoli 4,6 % oziroma 18.000 t na okoli 398.000 t, od tega 127.000 t klobasnih izdelkov (plus 2.700 t). Količinski uvoz mesa in drobovine pa je v letu 2023 v primerjavi z letom prej upadel za 78.000 ton ali 3,7 % na skupno količino 2,02 milijona ton.
Na svežo in zamrznjeno govedina Leta 2023 je skoraj 15 % celotnega obsega uvoza predstavljalo meso in stranski proizvodi. Dobrih 85 % govejega mesa je bilo dobavljenega iz drugih držav EU. Skupaj je bilo uvoženega okoli 296.000 t govejega mesa, skoraj 14 % ali 78.000 t manj kot v letu 2021.
Uvoz iz tretjih držav se je ponovno povečal, vendar le rahlo za 2023 % na 3,6 t v letu 43.800. Vendar znatnega padca v letih 2020 in 2021 kljub povečanju v zadnjih dveh letih ni bilo mogoče nadomestiti. V letu 2019 je bilo iz tretjih držav uvoženih 56.700 ton svežega in zamrznjenega govejega mesa. Cenovna gibanja v mesnem sektorju nasploh, pa tudi nadaljnje močno zvišanje cen zlasti v gostinstvu, zagotovo igrajo pomembno vlogo pri vedenju potrošnikov. Ohlajeno goveje meso je predstavljalo 82 % uvoza govejega mesa.
Skoraj dve tretjini nemščine Uvoz iz tretjih držav je bilo dostavljeno iz Argentine (65%). Skoraj izenačeno sledita Brazilija in Urugvaj s po 10-odstotnim deležem (po 4.500 t). Dostave iz Združenega kraljestva so se ponovno povečale. Z 1.938 t je to 4,4 % uvoza tretjih držav, pred ZDA s 3,0 %.
Nemec Uvoz svinjine leta 2023 zmanjšala za 10,6 % na 639.985 t (sveže, ohlajeno in zamrznjeno). Dobrih 97 % tega zneska prihaja iz drugih držav članic EU. Zaradi brexita se je raven uvoza iz tretjih držav nekoliko povečala v primerjavi z obdobjem pred brexitom, vendar je ostala zanemarljiva pri 14.700 t v letu 2023. Poleg Velike Britanije so možni dobavitelji svinjine v EU Čile, Norveška, ZDA in Švica. Največ prodajnih odprem (10.000 t) gre za svinjske polovice, ki tam ne najdejo dovolj prodaje.
