Alternativni antibiotiki: visok potencial za bakteriofage kot bakterijske morilce
Multirezistentni mikrobi, škandali s hrano, živalske bolezni: bakteriofagi bi lahko bili rešitev za te in druge težave. To so virusi, ki se ugnezdijo v bakterije in jih ubijejo. Po drugi strani pa so popolnoma neškodljivi za človeške, živalske ali rastlinske celice, v mnogih vzhodnoevropskih državah so v vsakodnevni uporabi že desetletja, v Nemčiji pomanjkanje predpisov otežuje medicinsko in higiensko uporabo. Na začetku 1. nemškega simpozija o bakteriofagih na Univerzi Hohenheim v Stuttgartu znanstveniki pozivajo k dodatnim raziskavam ter hitri in jasni ureditvi, da bi pospešili morebitno uporabo. Simpozij traja do 11. oktobra, prizorišče pa je Steinbeisova hiša za management in tehnologijo (SHMT), Filderhauptstraße 142, 70599 Stuttgart. Več informacij o simpoziju na https://1st-german-phage-symposium.uni-hohenheim.de
»Od prehlada do driske do pljučnice: proti bakterijskim okužbam pri ljudeh in živalih se je mogoče boriti že s pomočjo bakteriofagov, ki so bili testirani v ta namen,« pojasnjuje PD dr. Wolfgang Beyer. Pristop, ki ga je treba končno uporabiti v Nemčiji in zahodni Evropi, je prepričan PD dr. Beyer, znanstveni direktor 1. nemškega simpozija o bakteriofagih.
Do 11. oktobra 2017 se bo več kot 150 mednarodnih predstavnikov raziskovalcev bakteriofagov srečalo s predstavniki politike, gospodarstva in regulativnih organov. Prvi nemški simpozij o bakteriofagih na Univerzi Hohenheim v Stuttgartu je namenjen povzetku mednarodnega stanja raziskav ter osvetlitvi prihodnjih raziskovalnih in regulativnih potreb. Simpozij organizira Raziskovalni center za zdravstvene vede Univerze v Hohenheimu. Eden od vrhuncev simpozija je zaključna razprava v nemškem jeziku »Quo vadis, raziskave nemških bakteriofagov?« 3. dan konference, 11. oktober 2017 od 10 ure Na dnevnem redu je tudi ustanovitev nacionalnega foruma za fage. Vendar je jezik generalne konference angleščina.
Posebni virusi kot zavezniki pri obvladovanju bolezni
Princip delovanja bakteriofaga je preprost, pojasnjuje PD dr. Beyer: Virusi prodrejo v bakterije in jih ubijejo. »Za vsako patogeno bakterijo se najde primeren fag, ki jo uniči. Samo najti moraš pravega. Potem se je mogoče boriti proti številnim okužbam – brez antibiotikov ali v kombinaciji z njimi.«
Standardizirana mešanica fagov lahko pomaga proti številnim okužbam. V težjih primerih lahko mikrobiolog pri pacientu natančno določi povzročitelja in nato poišče ustrezni fag – zdravljenje je popolnoma prilagojeno posameznemu pacientu. S potovanj po Vzhodni Evropi je PD Dr. Beyer, da je mešanice fagov mogoče kupiti v lekarnah brez recepta. V Nemčiji pa ne: »Prodaja fagov v Nemčiji ni prepovedana. Potrebni so dragi in dolgotrajni testi, da pridejo na trg kot odobreno zdravilo. Ta postopek odobritve je treba pospešiti, ker so tradicionalni antibiotiki vedno bolj neuspešni v boju proti multirezistentnim mikrobom. Potrebujemo bakteriofag kot alternativo in potrebujemo ga zdaj."
Med hladno vojno pozabljen, raziskave so ga izgubile izpred oči
Po besedah PD dr. pivo Odkrili so jih že v začetku 20. stoletja; raziskave so bile izvedene v tridesetih letih 1930. stoletja na znamenitem Pasteurjevem inštitutu v Parizu in v Tbilisiju v Gruziji.
Z delitvijo Evrope na Vzhod in Zahod in zmagoslavjem penicilina pa so po letu 1945 bakteriofagi v zahodnih državah vse bolj pozabljali. »Zahvaljujoč uspešni uporabi antibiotikov bakteriofagi na Zahodu preprosto niso bili potrebni,« pravi PD dr. pivo "Danes, v boju proti multirezistentnim mikrobom, stvari izgledajo drugače."
Bakteriofagi pa so v sovjetskih državah ostali v uporabi in se uporabljajo še danes, gotovo tudi zato, ker so bili antibiotiki v teh državah bistveno dražji ali pa jih sploh ni bilo. »Vendar bakteriofagi opravljajo isto funkcijo in se tam še danes uporabljajo kot učinkovito, a še premalo raziskano zdravilo,« pojasnjuje PD dr. pivo Raziskave otežuje tudi dejstvo, da bakteriofagi na splošno niso odobreni za zdravljenje v EU: »Medicinske študije je težko izvajati, saj smejo zdravniki bakteriofage kot alternativno metodo uporabljati le, če so vse priznane terapije dokazano neuspešne. A takrat je za bolnike pogosto prepozno.«
Jasna ureditev bi omogočila raznoliko uporabo
Fage bi lahko uporabili tudi pri higieni živil, na primer za preprečevanje prenosa salmonele s perutninskim mesom: »Za zaščito pred bakterijami lahko živila poškropimo z mešanico fagov ali piščance tik pred zakolom tretiramo s fagi. To ne vpliva na izdelek ali potrošnika. pivo
Ustrezne rešitve že uporabljajo v drugih državah: v ZDA z njim obdelujejo meso in ribe. V Nemčiji takšno sredstvo ni odobreno. To bi se lahko kmalu spremenilo: npr. Na primer, nizozemsko podjetje je trenutno v stiku z nemškimi organi za odobritev mešanice fagov za obdelavo hrane. Drugo področje uporabe bi bila stabilna in okoljska higiena, za katero je PD Dr. Beyer raziskuje: »Ko na farmi izbruhne živalska bolezen, je treba hlev in odpadne materiale temeljito razkužiti. Tudi tu bi lahko zelo učinkovito uporabili fage,« pravi znanstvenica z oddelka za okužbe in okoljsko higieno v živinoreji.
Tveganjem se je že danes mogoče izogniti
Eden od argumentov, ki se pogosto uporablja proti bakteriofagom, je tveganje neželenega prenosa genov: nekateri fagi se lahko integrirajo v DNK bakterij. Strah: Če se znova odtrgajo od nje in se naprej razmnožujejo, se lahko zgodi, da s seboj odnesejo delček DNK bakterije in ga razširijo na druge bakterije. Tako je verjetno nastala črevesna bakterija EHEC.
PD dr Vendar Beyer svari pred popolnim izogibanjem fagom: »Nevarnost prenosa genov je v veliki meri tveganje, ki se mu je mogoče izogniti. Do izmenjave DNK med bakterijo in fagom pride predvsem pri tako imenovanih lizogenih fagih, torej vrstah fagov, ki prodrejo v DNK svojega gostitelja. Takšne fage je zdaj mogoče prepoznati in izključiti iz uporabe.«
Simpozij za krepitev raziskav nemških bakteriofagov
Drugi strah pa je veliko bolj resničen, kot pravi PD dr. Beyer meni, da raziskave bakteriofagov v Nemčiji pri tej zelo aktualni temi še bolj zaostajajo.
Bilo bi veliko število raziskovalcev, ki se zdaj s tem ukvarjajo. »To smo opazili med pripravami na simpozij: prvotno smo načrtovali enodnevno delavnico. Toda odziv je bil tako velik, da smo zdaj lahko pozdravili več kot 150 znanstvenikov na otvoritvi simpozija.«
Spekter raziskovalnih pristopov sega od temeljnih do aplikativnih – za mreženje so zelo zainteresirani tako raziskovalci kot tudi predstavniki zveznih institucij in podjetij. Poleg znanih strokovnjakov s tega področja, kot je strokovnjak za bakteriofage dr. Na simpoziju so zastopani tudi Christine Rohde iz DSMZ, predstavniki Zveznega inštituta za zdravila in medicinske pripomočke, Inštituta Paul Ehrlich, Inštituta Robert Koch in Zveznega inštituta za oceno tveganja.
OZADJE: Raziskovalni center za raziskave in zdravstvene vede Phage
Prvi nemški fagni simpozij organizira Raziskovalni center za zdravstvene vede (FZG) na Univerzi v Hohenheimu. FZG ponuja dinamično platformo za vse deležnike, ki jih zanimajo teme in skupni projekti s področja znanosti o življenju in raziskav zdravja. Spodbuja vrhunske interdisciplinarne raziskave in njihovo uporabo v skladu s konceptom »eno zdravje«, povezuje medinštitutsko strokovno znanje na različnih predmetnih področjih, npr. B. biologija, imunologija, zdravstvo, medicina, kmetijstvo, prehrana, ekonomija in družbene vede ter krepi mostove med raziskavami in uporabo, npr. B. med laboratorijem, kliniko, gospodarstvom in družbenimi akterji. Na področju raziskovanja fagov FZG ponuja vlogo nacionalne kontaktne točke za raziskovanje fagov in njihovo uporabo. Več informacij na https://health.uni-hohenheim.de/phagen
