Prašičereja: manjše emisije amoniaka iz hleva
Tudi preprosti ukrepi, kot je hlajenje gnoja ali zmanjšanje njegove površine, imajo dokazane učinke: zmanjša se lahko izpust škodljivih plinov, zlasti amoniaka, iz hlevov za pitanje prašičev. To je vmesni rezultat Univerze Hohenheim v Stuttgartu v skupnem projektu »Zmanjševanje emisij iz živinoreje«, na kratko EmiMin. Z dobrima 2 milijonoma evrov zveznih sredstev je podprojekt na Univerzi v Hohenheimu raziskovalni težkokategornik.
Prekomerna proizvodnja amoniaka in plinov, ki vplivajo na podnebje, kot so metan, ogljikov dioksid in dušikov oksid v živinoreji, lahko obremeni ljudi, živali in okolje. A tudi z razmeroma preprostimi ukrepi jih je v normalnih pogojih reje mogoče zmanjšati, kaže vmesni rezultat skupnega projekta »Zmanjšanje emisij za rejo domačih živali« (EmiMin).
prof.dr. Eva Gallmann, inženirka kmetijstva na univerzi v Hohenheimu, in njena ekipa raziskujejo, kako je mogoče strukturne in tehnične ukrepe, ki so na voljo na trgu, zlasti emisije amoniaka, zmanjšati v hlevih za pitanje prašičev. Raziskovalci se osredotočajo na hlajenje gnoja in zmanjšanje velikosti gnojnega kanala, tudi v kombinaciji z drugimi ukrepi, na primer s krmljenjem.
Učinkovitost obeh postopkov testirajo na dveh lokacijah. V vsakem primeru se primerja stabilen predel z vgrajeno redukcijsko mero z referenčnim predelkom brez redukcijske mere. "Prvi rezultati kažejo, da obe metodi ne samo zmanjšata emisije, ampak tudi izboljšata stabilno klimo," pravi prof. dr. Gallmann. »Sofisticirana tehnika živinoreje zagotavlja dober zrak v hlevu. To je dobro za zdravje in dobro počutje živali – in dobro za okolje.«
Glavna težava je amoniak
Zlasti zaprti, toplotno izolirani objekti za pitanje prašičev s popolnoma letvenimi tlemi imajo višji potencial emisij amoniaka. »Tam je gnoj običajno ves čas pitanja shranjen pod letvanim podom. Ta velika površina skupaj z dolgim obdobjem skladiščenja in veliko količino skladiščenja ter sorazmerno visokimi temperaturami v hlevu spodbujajo emisijo amoniaka,« pojasnjuje Lilly Wokel, doktorska študentka na področju procesnega inženiringa sistemov živinoreje. na Univerzi v Hohenheimu.
Zato raziskovalce še posebej zanimajo možnosti hlajenja gnoja in zmanjšanja velikosti gnojnega kanala v zaprtih pitancih, kjer izmenjava z okoliškim zrakom poteka preko ventilatorjev. Stavijo predvsem na rešitve predelave obstoječih hlevov. »Glede na naše meritve v neposredni primerjavi stabilnih predelkov z redukcijsko tehnologijo in brez nje obstaja med 10 in 60-odstotnim potencialom redukcije amoniaka,« pravi prof. dr. Gallmann. "V podrobnostih je to seveda močno odvisno tudi od letnega časa in faze pitanja ter niha tekom leta."
Hlajenje gnoja zmanjšuje emisije
Temperatura gnojnice ima velik vpliv na nastajanje škodljivih plinov: »Z znižanjem temperature gnojnice pod 15 °C lahko zmanjšamo kemično-biološke procese, ki potekajo v gnojevki, kar prispeva k znatnemu zmanjšanju emisij, « pojasnjuje Lilly Wokel.
Eden od načinov zniževanja temperature v gnojevki so hladilne cevi, ki se ob izgradnji hleva vbetonirajo v dno gnojevke. V obstoječih hlevih se uporabljajo hladilna rebra, ki plavajo v gnoju v gnojnem kanalu. "Lahko jih je naknadno opremiti in pozitivno vplivajo na stabilno klimo," pravi znanstvenik.
Ohlajena voda kroži skozi rebra v zaprtem krogu in absorbira toploto iz gnoja. Ta se ponovno sprosti preko toplotne črpalke in se lahko uporablja v drugih prostorih hleva, na primer kot ogrevanje ležalnih prostorov ali pri vzreji pujskov. Na ta način se lahko delno kompenzira energija, potrebna za hlajenje.
Zmanjšanje gnojevčnega kanala z vgradnjo gnojevk
Nekoliko večja konstrukcijska sprememba zahteva vgradnjo delnega lamelnega sistema v kombinaciji z zmanjšanjem velikosti gnojne površine. Ograde za živali so razdeljene na različna funkcionalna področja. Z različno oblikovanimi prostori za ležanje, prehranjevanje in iztrebljanje spodbujamo živali, da urinirajo in iztrebljajo samo v majhnem prostoru, ki je opremljen z režami.
»Prašiči svoje iztrebljanje običajno postavijo stran od počivališča in, če imajo možnost, tudi stran od krmnega prostora,« pravi prof. dr. Gallmann. »Če te funkcije ustrezno dodelim in zagotovim dovolj prostora za vsako funkcijo, potem to počnejo same.« Čisti odseki lahko tudi zmanjšajo velikost umazane ali oddajne površine in zmanjšajo nastajanje škodljivih plinov.
Pod letvenimi površinami so pladnji v obliki črke V, ki imajo manjšo površino kot običajna gnojilna kanaleta. Če te kadi čim pogosteje izpraznimo, se ne le dodatno zmanjša površina, ampak se znatno zmanjša tudi količina gnoja, shranjenega v hlevu.
Ustrezen potencial zmanjšanja emisij amoniaka
Oba pregledana ukrepa imata ustrezen potencial za zmanjšanje emisij amoniaka. »Vidimo pa tudi, da imajo splošni pogoji veliko vlogo,« pojasnjuje Lilly Wokel: »Veliko je odvisno od strukturnih pogojev, na primer, kako dobro lahko tekoči gnoj odteče ali ali se lahko na hladilnih rebrih nabere trden material. Pomembno pa je tudi, kako pogosto se izvaja čiščenje in kako je mogoče nadzorovati vedenje živali v hlevu.«
Nato se ovrednotijo podatki iz faze optimizacije. Raziskovalci so preverili, ali kombinacija z drugimi ukrepi krmljenja ali dodajanjem kisle sirotke gnoju omogoča nadaljnje zmanjšanje emisij, zlasti za hlevske oddelke brez strukturnih in tehničnih ukrepov. "Navsezadnje moramo ponuditi tudi praktične rešitve, ki jih je mogoče hitro in sorazmerno poceni implementirati v prvem koraku."
OZADJE: Projekt zmanjševanja emisij iz živinoreje (EmiMin)
EmiMin se je začel 1. julija 2018 in je zasnovan za pet let delovanja. Poleg Univerze v Hohenheimu so partnerji zavezništva še Upravni odbor za tehnologijo in gradbeništvo v kmetijstvu. V. (KTBL), ki je tudi zadolžen za projekt, Univerza Christiana Albrechtsa v Kielu, Univerza v Bonnu, Leibniz Institute for Agricultural Engineering and Bioeconomy eV (ATB) in ZB MED - Informacijski center za vede o življenju v Köln. Projekt EmiMin je bil financiran s sredstvi iz sredstev zvezne vlade za posebne namene v Kmetijski pokojninski banki v imenu Zveznega ministrstva za prehrano in kmetijstvo (BMEL). Projekt je financiran s skupno okoli 9 milijoni evrov, od tega bo dobra 2 milijona evrov namenjena univerzi v Hohenheimu.
