Vrnitev klic

Že premagane bolezni lahko zaradi svetovne trgovine s hrano znova izbruhnejo

Materialna tveganja s hrano, kot je kontaminacija z dioksinom ali akrilamidom, imajo v javnem mnenju visoko prednost. Toda pogosto so mikrobna tveganja tista, ki so bolj zaskrbljujoča za zdravje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto po svetu zaradi pokvarjene hrane umre približno 2 milijona ljudi. Tudi v visokotehnološki Nemčiji vsako leto poročajo o približno 200.000 boleznih, od katerih jih več kot 60.000 povzroči salmonela.

Strokovnjaki domnevajo, da je dejansko število bolezni za 10- do 20-krat večje. Evropska unija ocenjuje, da stroški zdravstvenega sistema, ki jih povzročajo izključno bolezni s salmonelo, znašajo tri milijarde evrov letno. »Okužbe s hrano,« je na 5. svetovnem kongresu o okužbah in zastrupitvah s hrano dejal predsednik BfR, profesor Andreas Hensel, »so globalni problem. Dolgoročno jih lahko preprečimo le, če uporabljamo mednarodno enotno visoke standarde za higienska kakovost naše hrane, da novi patogeni pridobivajo na pomenu ali pa oživljajo regionalno izkoreninjene bolezni«.

Na kongresu, ki poteka od 7.-11. junija 2004 v Berlinu, udeležilo se ga je več kot 400 gostov iz več kot 50 držav. Kongres je organiziral Zvezni inštitut za oceno tveganja v vlogi "Sodelovalnega centra za raziskave in usposabljanje na področju higiene živil in zoonoz" za Svetovno zdravstveno organizacijo in Svetovno organizacijo za hrano. Poteka vsakih 6 let in je namenjena izmenjavi znanstvenih spoznanj o vzrokih in širjenju okužb in zastrupitev, ki se prenašajo s hrano, ter izmenjavi praktičnih izkušenj pri preprečevanju in boju proti njim.

Načelo: »Misli globalno, deluj lokalno« velja tudi za obrambo pred okužbami in zastrupitvami s hrano. V državah Evropske unije, na Japonskem, v Avstraliji in ZDA, so problemi higiene hrane drugačni kot v drugih azijskih in afriških državah.

Z uvedbo koncepta »od vil do vilic«, ki vzpostavlja higieno živil v celotnem procesu od krme za živali do hrane, pripravljene za uživanje na potrošnikovem krožniku, so se tveganja v industrializiranih državah premaknila. Medtem ko se je potencial nevarnosti pri predelavi znatno zmanjšal zaradi visokih higienskih standardov in uvedbe koncepta "Analiza nevarnosti in kritične kontrolne točke (HACCP)", še vedno obstajajo težave pri sanitarijah živalskih vrst: živali za proizvodnjo hrane lahko prenašajo patogene brez kliničnih simptomov. Okužba s klicami je zato pogosto spregledana; Ustrezni sanacijski ukrepi pogosto niso na voljo.

Poleg živali za proizvodnjo hrane sta skladiščenje in priprava še posebej občutljivi področji glede kasnejših okužb s hrano. To potrjujejo številne epidemiološke študije. Posebej kritična so občutljiva živila, pakirana pod vakuumom ali inertnim plinom z rokom uporabnosti do 3 tedne. V tako pakiranih ribjih in mesnih izdelkih, zlasti v narezkih, se lahko listerija med dolgim ​​skladiščenjem tako hitro razmnoži, da lahko živila, okužena z njo, povzročijo bolezni.

ponovno kontaminacijo

Druga kritična točka je ponovna kontaminacija hrane med pripravo. Študije o skupnem prehranjevanju kot viru okužb, ki se prenašajo s hrano, kažejo, da je pogrevanje obrokov, ki so bili pripravljeni in postreženi zvečer za kosilo, še posebej tvegano. Zlasti patogeni, ki tvorijo toksine, kot je Bacillus cereus, so sprožili okužbe, ki se prenašajo s hrano. Ti mikrobi predstavljajo posebno tveganje v živilih, ki jih potrošniki ocenjujejo kot razmeroma varna, kot so riž, korenje ali grah, enako velja za zasebna gospodinjstva kot za komunalno prehrano. Vendar pa je malo dokumentiranih primerov, ker se o posameznih primerih redko poroča.

S širitvijo evropskega notranjega trga bi lahko znova izbruhnile bolezni, ki so v Evropski uniji veljale za poražene: higieniki živil, ki so se udeležili kongresa, so na primer opozorili na vrnitev trihineloze. V nekaterih regijah novih držav članic je stopnja okužbe s trihinelami pri prašičih razmeroma visoka. Zato obstaja bojazen, da bi lahko svinjina, okužena s trihinelami, prišla do potrošnika. Tukaj je cilj kratkoročno omejiti tveganje za potrošnike z vzpostavitvijo popolnega sistema spremljanja in čiščenjem živine.

skuhaj, olupi ali pozabi!

Naraščajoča svetovna trgovina s hrano in spremembe lokalnih jedilnikov prinašajo tudi nova tveganja z dobro znanimi patogeni. Ne le zelena solata, tudi druga rastlinska živila, ki se uživajo surova, na primer pretlačena čičerika ali mandlji, so lahko okužena s salmonelo in tako vir okužb, ki se prenašajo s hrano. V azijskih državah so ribogojstva pogosto v povodjih metropolitanskih območij. Ribe in morski sadeži iz teh regij so zato lahko kontaminirani s povzročitelji kolere ali virusi hepatitisa A iz odpadne vode. Zlasti kozic, školjk ali lignjev torej ne bi smeli uživati ​​surovih. Tudi tukaj, kot vedno na potovanjih, velja moto angleških turistov 19. stoletja: kuhaj, olupi ali pozabi – skuhaj, olupi ali pozabi!

Vir: Berlin [ bfr ]