Kakovost pri delu za večjo produktivnost in konkurenčnost
Učinki izpopolnjevanja, družini prijazni ukrepi, varnost in zdravje pri delu
Če ste zadovoljni s svojim delom, delate bolje. V zadnjih letih pa se je kakovost dela v javni razpravi vendarle umaknila v ozadje – vedno znova se sliši, da je »bolje slabo delo kot nič«. A dobri delovni pogoji se obrestujejo: nadaljnje usposabljanje kot karierna odskočna deska, vrtec v podjetju, ki omogoča hitro vrnitev na delo po porodniškem dopustu, ali progresivna organizacija dela, ki posameznika ne omejuje, temveč mu daje več svobode delovanja, so merila kakovosti danes. ki prinašajo ne le koristi osebnim interesom, temveč dokazljivo izboljšajo produktivnost in konkurenčnost podjetij. Strokovnjak za trg dela prof.dr. Gerhard Bosch, podpredsednik Inštituta za delo in tehnologijo (IAT/Gelsenkirchen), v aktualnih študijah o "Kakovosti pri delu".O "kakovosti" delovnega mesta med drugim odločajo izpopolnjevanje, varstvo pri delu, promocija zdravja itd. Izobraževanje in usposabljanje lahko izboljšata številne vidike dela: zmanjšanje stresa z višjo usposobljenostjo, izboljšanje sodelovanja s sodelavci, spodbujanje zdravja in zmanjšanje nesreč pri delu. Poleg »mehkih« dejavnikov seveda obstajajo »trda dejstva«, kot je napredovanje v karieri ali povišanje plače po dodatnem izobraževanju – za podjetje pa večja produktivnost. Kljub osebnim koristim - tako jih vidi od 70 do 90 odstotkov udeležencev ukrepov izpopolnjevanja - se številnim drugim izognejo, ker ne znajo oceniti nujnosti. To vključuje zlasti starejše ljudi, pa tudi zaposlene s krajšim delovnim časom in nizkokvalificirane. »Pripravljenost in možnosti za vseživljenjsko učenje so neenakomerno porazdeljene,« pravi Bosch, ki je tudi član strokovne komisije za spodbujanje vseživljenjskega učenja. Pri tem obstaja nevarnost, da bodo celotne skupine zaposlenih izključene iz učenja in bodo dolgoročno postale rizične skupine na trgu dela.
Organizacija dela vpliva tudi na učenje: restriktivna organizacija dela, ki zaposlenim omejuje prostor za delovanje in krati njihov razvojni potencial, ne povzroča le visokih zdravstvenih stroškov, temveč zaposlene izključuje iz učenja ob delu, kar imajo koristi zaposleni v inovativnih podjetjih. »Razširitev obsega delovanja v organizaciji dela igra ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti dela,« pravi Bosch. Spremembe v organizaciji dela, kot so uvedba skupinskega dela, obogatitev delovnega mesta ali rotacije, neposredno vplivajo na zdravje in se podjetju poleg povečanja produktivnosti obrestujejo tudi zaradi zmanjšane bolniške odsotnosti.
Vse pomembnejši kriterij kakovosti zaposlitve je danes združljivost poklicnega in družinskega življenja. V zahodni Nemčiji dela le 13 odstotkov mater otrok, mlajših od treh let. Večina jih je na porodniškem dopustu. Po otrokovem tretjem letu starosti se jih večina (59 odstotkov) vrne v službo, a večina le za krajši delovni čas. Okoli 25 odstotkov žensk je takrat brezposelnih. V Vzhodni Nemčiji se bistveno večji delež žensk vrne na delo s polnim delovnim časom, potem ko je otrok dopolnil starost treh let. Starši z majhnimi otroki, ki zapustijo ali prekinejo kariero, imajo podjetje v povprečju okoli 35 evrov stroškov na leto. Družinam prijazni ukrepi - od programov ponovnega vstopa v delovno razmerje prek predpisov o delovnem času do vrtcev v podjetjih - povzročajo dodatne stroške, lahko pa pomagajo bistveno znižati stroške prekinitve zaposlitve. Bosch: "To tudi dokazuje, da kakovost pri delu ni stroškovni dejavnik, ampak pomaga prihraniti stroške!" V gospodarstvu, ki temelji na znanju, kakovosti in količine ni mogoče izigravati.
Več na spletu na:
Vir: Gelsenkirchen [ prof. dr. bosch ]
