Analiza KPMG: Koncentracija v maloprodaji živil narašča

Stečajev bo vse več – debelost kot velik izziv

Koncentracija v trgovini na drobno s hrano napreduje in diskonti bodo v naslednjih petih letih svoj tržni delež v Nemčiji povečali s 36 odstotkov na 45 odstotkov. Število plačilnih nesposobnosti v industriji se bo povečalo s skoraj 7.500 v letu 2002 na več kot 10.000 v letu 2005. Cenjenje izdelkov vrhunskih blagovnih znamk med potrošniki še naprej upada. Debelost je eden od prihodnjih izzivov, ne le za industrijo, ampak tudi za trgovino, ki ga je ustvaril EuroHandelsinstitut.

Hipermarketi rastejo - majhne specializirane trgovine v mestnih središčih na robu "off"

Koncentracija v maloprodaji živil se je okrepila: če je leta 10 prvih 1990 v panogi predstavljalo 45 odstotkov celotne prodaje, je konec leta 2002 že 84 odstotkov. Razvoj poslovnih vrst gre očitno na račun majhnih specializiranih trgovin (< 400 kvadratnih metrov), katerih število se je od leta 1980 skoraj prepolovilo (-42 odstotkov). Hipermarketi (+242 odstotkov) in diskonti (+50 odstotkov) so se v istem obdobju močno povečali. Maloprodajne trgovine, ki jih upravljajo lastniki, kot so majhni supermarketi ali kioski, bodo do leta 2010 izumrle v mestnih središčih in bodo lahko obstajale le kot lokalni dobavitelji na podeželju. KPMG ocenjuje, da bo število insolventnosti naraslo s skoraj 7.500 v letu 2002 na okoli 10.200 v letu 2005.

Johannes Siemes, vodja segmenta potrošniških trgov pri KPMG: »Razširitev velikih trgovin, ki jih imajo tudi kupci najraje, kot so hipermarketi, trgovine z mešanim blagom in cash&carry marketi, je prav tako pospešila presežek prostora. Nemčija ima na primer dvakrat več trgovskih površin na prebivalca kot Velika Britanija. Seveda gre to na račun dobičkonosnosti in s tem konkurenčnosti.”

Po mnenju Johannesa Siemesa so med 20 največjimi maloprodajnimi podjetji s hrano tri skupine v zadnjih treh letih zabeležile znatno rast prodaje:

• Tri najboljša podjetja Metro, Rewe in Edeka, nekatera z velikimi tujimi obveznostmi.
• Diskontni trgovci Aldi, Lidl in Schlecker, ki so bili deležni cenovne ozaveščenosti nemških potrošnikov in so se razširili tudi v tujino.
• Regionalno osredotočeni ponudniki, kot sta Bartels-Langness ali Bünting, ki so izpolnili željo potrošnikov po regionalno usmerjenih ponudbah izdelkov in predstavitvi izdelkov.

Frank Pietersen, vodja oddelka za potrošniške trge pri KPMG: »Na zasičenem nemškem trgu je mogoče tržne deleže pridobiti le z izrinjanjem konkurentov. Zato bodo morali trgovci v prihodnje še bolj delati in komunicirati edinstvenost lastne ponudbe.«

S storitvijo in kakovostjo iz spirale cen?

Medtem ko je argument "poceni je kul" dandanes odločilen za mnoge kupce, se bo to srednje- do dolgoročno verjetno spremenilo, vsaj v maloprodajnem sektorju hrane, meni Pietersen. Zaradi sociodemografskih trendov se vedno bolj postavljajo nove zahteve glede storitev, kakovosti izdelkov in ponudbe. Po mnenju strokovnjakov je pri prihodnjem razvoju izdelkov priporočljivo več pozornosti nameniti neškodljivim sestavinam (npr. pri sladkorni bolezni) in velikosti posameznega pakiranja. Zaradi vse večjega števila starejših ljudi v naši državi, glede na omejeno svobodo gibanja te skupine prebivalstva, bo v prihodnosti vse pomembnejša tudi dostava hrane.

Pietersen: »Ni pomembno le ugotoviti, da se nemška trgovina na drobno zdaj vse bolj razlikuje po ceni, ampak tudi, da zanemarja razlikovanje po kakovosti izdelkov in komponenti storitev. Dve tretjini potrošnikov še vedno ni nagovorjenih na način, ki bi ustrezal ciljni skupini. Namesto da bi se osredotočili na stranke, ki se zavedajo kakovosti, in pametne kupce, vsi ciljajo le na lovce na ugodne cene, ki se seveda ne čutijo vezane na nobenega trgovca ali blagovno znamko.«

Zvestoba blagovni znamki upada

Cenjenje izdelkov z blagovnimi znamkami trpi v enakem obsegu, kot se povečuje nalet na diskontne prodajalne. V letu 2002 je prodajni delež lastnih blagovnih znamk v skupinah živil (brez Aldija) znašal že 29,3 odstotka (2001: 26,4 odstotka). Nič čudnega, saj so cenovne razlike med blagovnimi znamkami proizvajalcev in trgovskimi znamkami precejšnje. Za posamezne skupine izdelkov znašajo do 40 odstotkov.

Pietersen: »Če kupec v blagovni znamki proizvajalca ne vidi jasne dodane vrednosti, bo raje uporabil blagovno znamko trgovca. Pogoj: Blagovna znamka uživa zaupanje in lahko prenese pozitivne izkušnje kupcev s podjetjem in njegovimi podružnicami na blagovno znamko z dobro kakovostjo in razumnim razmerjem med ceno in zmogljivostjo.«

Debelost: Debelost kot globalni izziv tudi za trgovino

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2004 debelost razglasila za zdravstveni problem številka ena. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima vsaj tretjina odraslega prebivalstva v zahodnih industrializiranih državah prekomerno telesno težo. Vse večja razširjenost debelosti je že vplivala na maloprodajne izdelke v ZDA: "Tam je trg ekološko pridelanih izdelkov v zadnjem desetletju pokazal najvišje stopnje rasti med vsemi segmenti," pravi Pietersen.

V ZDA je posameznim trgovcem na drobno v zadnjih letih uspelo občutno povečati prodajo s premetenim prevzemanjem in trženjem trendov, kot so ozaveščenost o zdravju, telesna pripravljenost ali varnost hrane. »Klasični hipermarketi in supermarketi so že odgovorni za polovico prodaje ekoloških izdelkov v ZDA. Pred desetimi leti je bil njihov tržni delež manjši od 20 odstotkov,« pojasnjuje Pietersen. "Ti izdelki se bodo znašli na policah veletrgovcev, supermarketov in diskontov po vsem svetu."

Radiofrekvenčna tehnologija spodbuja racionalizacijo

Nedavne objave Metroja, Tesca in Wal-Marta bodo kmalu omogočile uporabo tehnologije RFID (radiofrekvenčna) na logistični ravni. Najpomembnejši dobavitelji Metroja naj bi že konec leta 2004 svoje tovorne nosilce opremili z RFID sprejemniki in tako omogočili množično uporabo. Michael Gerling, generalni direktor EHI: »RFID je tehnologija številka ena v maloprodaji. Še bolj kot uvedba črtnih kod pred 1 leti bo RFID spodbujal racionalizacijo v prihodnosti. Nemška maloprodaja ima priložnost biti v ospredju razvoja.«

Analiza trga "Status quo in perspektive v nemški trgovini na drobno s hrano 2004".

Tukaj lahko prenesete analizo trga kot pdf datoteko [prenos]

Vir: Berlin / Dusseldorf [ KPMG ]