Kar zadeva hrano, Evropejci visoko zaupajo sadju in zelenjavi, skoraj nič pa nezdravi hrani.

Nemci bolj skeptični

Zaupanje potrošnikov v hrano je visoko v Združenem kraljestvu, na Danskem in Norveškem, nizko pa v Italiji in na Portugalskem ter relativno nizko v Nemčiji. Poleg tega raziskave kažejo, da so potrošniki v teh državah še posebej skeptični do mesnih izdelkov, restavracij s hitro postrežbo in živilsko predelovalne industrije. Ti rezultati izhajajo iz nedavno objavljene študije "Trust in Food in Europe, A Comparative Analysis", ki vključuje podatke iz raziskav v teh šestih državah. Študija je bila izvedena v okviru projekta EU TRUST IN FOOD (2002-2004) Ta projekt bi moralo voditi k boljšemu razumevanju razlogov za različne stopnje zaupanja potrošnikov v hrano in njihovih posledic Institucionalne študije so bile izvedene poleg raziskav v šestih državah in na ravni EU. Pobuda je del širše raziskave EU o odnosu in vedenju potrošnikov , socialno-ekonomski in demografski dejavniki ter sprejemljivost tipičnih prehranskih izdelkov.

»Današnji potrošniki pričakujejo zdravo in varno hrano in vse bolj želijo vedeti, od kod prihaja njihova hrana. Zato se v raziskovalnih programih EU osredotočamo na nov pristop 'od vilic do vil', s poudarkom na interesih potrošnikov in njihovem odnosu do hrane,« je povedal evropski komisar za raziskave Philippe Busquin. »Proizvodnja hrane mora izpolnjevati pričakovanja potrošnikov ter okoljske, zdravstvene in konkurenčne cilje. To zahteva ambiciozen raziskovalni program z močnim javno-zasebnim sodelovanjem na evropski ravni."

Najbolj zaupajte jabolkom, ne hamburgerjem

Potrošniki, kjer koli že živijo, glede varnosti hrane bolj zaupajo sadju in zelenjavi kot mesnim izdelkom. Približno vsak peti potrošnik zaupa kakovosti hamburgerjev iz restavracij s hitro postrežbo in obrokov, ki jih ponujajo restavracije. Stopnja zaupanja v različna živila pa se močno razlikuje. Najbolj zaupljivi so potrošniki v Veliki Britaniji, sledijo Danci in Norvežani. Zaupanje je najmanjše v Italiji in na Portugalskem, skeptični pa so tudi Nemci. Podobne razlike med državami so bile ugotovljene, ko so potrošnike vprašali o zaupanju v različne objekte v primeru prehranske krize. Razlike v zaupanju so bile na splošno večje med različnimi državami kot med različnimi družbenimi skupinami znotraj države.

Širok vzorec

Raziskava temelji na skupno 8870 vprašalnikih, na katere je bilo prejetih okoli 1000 odgovorov iz manjših evropskih držav in okoli 2000 iz večjih. Izbrane države zagotavljajo reprezentativno sliko evropskih držav, saj se razlikujejo po velikosti in zemljepisu ter so uravnotežene po južni, srednji in severni Evropi. Poleg tega se države razlikujejo glede nezaupanja potrošnikov in institucionalnih sprememb v živilski industriji.

Mnogi potrošniki so pesimistični

Raziskave kažejo, da med tretjino in četrtino potrošnikov meni, da so se cena, okus in kakovost hrane sčasoma poslabšali, prav tako kmetijska praksa, prehrana in varnost. Najbolj pesimistični so potrošniki v Italiji in na Portugalskem: 60–80 % jih meni, da so se cene, okus in kakovost hrane v zadnjih dvajsetih letih poslabšali. Nižji pa je delež tistih, ki menijo, da sta se varnost hrane in prehrana poslabšali. V vseh državah je pesimizem povezan z zaupanjem v posamezna živila.

"Od mize do kmetije"

Za pomoč pri premagovanju pesimizma nekaterih potrošnikov glede nekaterih živilskih izdelkov pristop EU k raziskavam in razvoju od vilice do kmetije upošteva zahteve potrošnikov in povratne informacije v celotni prehranjevalni verigi. Na ta način so pričakovanja in zahteve potrošnikov glede varstva okolja, razvoja podeželja in varnost pri proizvodnji hrane – in ne po njej.

Združenja potrošnikov in oblasti uživajo več zaupanja kot živilskopredelovalna industrija

Na vprašanje o zaupanju v različne organe v primeru prehrambene krize potrošniki le redko verjamejo, da jim je bila povedana vsa resnica. Manj kot 10 odstotkov vprašanih v šestih državah verjame, da jim bo živilskopredelovalna industrija povedala resnico, ko pride do prehrambene krize. Okoli 10 odstotkov jih zaupa verigam supermarketov in 14 odstotkov kmetom. Najbolj so zaupali združenjem potrošnikov, živilskim strokovnjakom in vladnim agencijam. Razvrstitev teh institucij glede na zaupanje je bila praktično enaka v vseh šestih državah.

Pri razlagi teh rezultatov je treba upoštevati, da imajo lahko ti akterji različne vloge in profile v različnih državah. Vendar pa rezultati kažejo, da potrošniška združenja, živilski strokovnjaki in regulativni organi uživajo veliko zaupanja v vseh državah.

Zaupanje je visoko v Združenem kraljestvu, na Danskem in Norveškem

Britanci imajo največ zaupanja v hrano. Najbolj optimistični so tudi glede razvoja v zadnjih desetletjih. Ko gre za avtoritete, pa so Britanci bolj skeptični. Danci in Norvežani izkazujejo relativno visoke vrednosti večine kazalnikov zaupanja.

Vendar je treba raven zaupanja v hrano v Združenem kraljestvu razumeti kot pozitiven odziv na ukrepe, sprejete kot odziv na epidemijo BSE ("bolezen norih krav") in druge prehranske krize.

Nezaupanje pa ne nastane le kot reakcija na prehranske krize. Nemški potrošniki so tako kot italijanski in portugalski zelo skeptični glede večine kazalnikov zaupanja, izmerjenih v tej študiji. Svoj splošni skepticizem uravnavajo s primernim nakupovalnim vedenjem in dajejo prednost varni hrani. Vendar južnoevropski potrošniki na splošno ne verjamejo, da se njihove države znajo spretno izogniti tem nevarnostim.

Portugalci so najbolj črnogledi glede dolgoročnega razvoja kakovosti hrane, a hrani na splošno bolj zaupajo kot italijanski potrošniki.

Za to različno zaupanje v živilske standarde in posamezne akterje so po izhodišču študije odgovorne družbene in institucionalne razmere. Te razlike bodo nadalje raziskane v naslednji fazi študije. Analiziran bo tudi razvoj živilske in potrošniške politike v EU z namenom boljše uskladitve evropske živilske zakonodaje z interesi potrošnikov.

Razumeti potrošnika

Študija TRUST IN FOOD je del niza raziskovalnih projektov, financiranih iz okvirnih raziskovalnih programov EU. TRUST IN FOOD se osredotoča na hrano in zaupanje potrošnikov v preskrbo s hrano, drugi projekti pa preučujejo nakupno vedenje in odnos potrošnikov do tipičnih prehranskih izdelkov ter vlogo novih živil – kot so prehranski aditivi naravnega izvora (fitosteroli in fitostanolni estri). Nedavno začeti evropski projekt HEATOX (www.heatox.org) bodo proučevali škodljive snovi, ki nastajajo pri kuhanju, in razvili strategijo obveščanja o teh nevarnostih.

Poročilo Zaupanje v hrano v Evropi. Primerjalna analiza je lahko http://www.trustinfood.org prenesti. Tam najdete tudi več informacij o koordinatorju in partnerjih projekta.

Informacije o prednostni nalogi „Kakovost in varnost hrane“ v šestem okvirnem raziskovalnem programu EU (FP6) najdete tudi na

http://www.cordis.lu/food/home.html

Vir: Bruselj [eu]