Varnost nanosilverja v potrošniških izdelkih: še vedno je odprtih veliko vprašanj
Delavnica BfR potrjuje nepopolne podatke o tveganjih za zdravje srebrovega nanosa
Zvezni inštitut za oceno tveganja (BfR) je v svoji izjavi o vidikih toksičnosti nanosilverja priporočil, da se nanosilver ne uporablja v živilih in vsakodnevnih izdelkih, dokler podatki ne omogočijo končne ocene zdravstvenih tveganj. Proti tej oceni BfR je, zlasti v industriji, oporekal, da je na voljo dovolj podatkov za oceno tveganja za zdravje nanosilverja v potrošniških izdelkih in v hrani. BfR je zato na delavnico povabil strokovnjake iz raziskav in znanosti ter predstavnike združenj in industrije, na katerih so razpravljali o obstoječih tveganjih in možnih možnostih celovite zaščite potrošnikov. "Razprava je potrdila previdnost BfR," je dejal predsednik BfR profesor dr. Dr. Andreas Hensel, "ker je še vedno premalo zanesljivih znanstvenih dognanj o specifičnih učinkih srebrnih delcev nano velikosti."
Kovinsko srebro in različne srebrne spojine se na primer uporabljajo v kozmetičnih izdelkih in različnih potrošniških izdelkih, predvsem zaradi njihovega protimikrobnega učinka. Poleg medicinsko-terapevtske uporabe imajo pri tekstilu vse večjo vlogo tudi higienski vidiki. Protimikrobni zaključki tekstilnih vlaken so namenjeni predvsem preprečevanju nastanka vonjav, ki jih povzroča mikrobna razgradnja znoja. V tem času se vse pogosteje uporabljajo tudi nano veliki srebrni delci. Pod nanodelci se razume, da so delci s premerom manj kot 100 nanometrov.
V mnenju št. 24/2010 je BfR poudaril, da bi lahko srebro v obliki nanodelcev (nanosrebro) povzročilo akcijski profil z dodatnimi toksičnimi učinki, ki za srebro doslej še niso bili opisani. Zaradi posebnih fizikalno-kemijskih lastnosti oblike nanodelcev je za številne nanomateriale znan spremenjen potencial toksikološkega učinka. Delavnica BfR je pokazala, da je za nanomerno srebro za zdaj na voljo le nekaj toksikoloških podatkov, ki so eksperimentalno raziskali material ob upoštevanju nanospecifičnih vidikov. Poleg tega je bila značilnost uporabljenih delcev in odmerka dolga leta neustrezna, deloma tudi zato, ker ustrezne analitske metode niso bile na voljo. Številne starejše študije o koloidnem srebru, ki ga danes pogosto obravnavajo kot nanomateriale, ne ustrezajo standardom sodobne toksikologije. Novejše študije so pokazale jasne znake prej neznanih učinkov srebra. Sem spadajo patološke spremembe v tkivih v jetrih po peroralnem in inhalacijskem dajanju in v pljučih po izpostavljenosti vdihavanju, spremembe v organih specifičnih fizioloških parametrov in povečana jakost.
Le nekaj pravnih predpisov opredeljuje zahteve glede vrste in obsega toksikoloških podatkov za sestavine nekaterih izdelkov, ki jih je treba pred trženjem ali nadaljevanjem trženja predložiti v zdravstveno oceno. V prihodnosti bodo v postopku odobritve preskušani biocidni proizvodi na osnovi srebra. Za zdravstveno oceno morajo vlagatelji predložiti ustrezne toksikološke podatke. Po drugi strani za potrošniške izdelke, kot je tekstil, ni zahteve po priglasitvi ali odobritvi. Ker industrija ni dolžna organom dati na voljo toksikoloških podatkov za oceno, ti pogosto manjkajo, tako da je tveganje za zdravje izdelkov, ki vsebujejo nanosrebro, mogoče oceniti le s težavo ali pa sploh ne. Informacije o sproščanju delcev nanosrebra iz tekstila in izdelkov so praviloma redko na voljo. Poleg tega ni dovolj podatkov o možnih učinkih na širjenje odpornosti na srebro ali antibiotike v posebnem kontekstu uporabe. Tudi vnos v telo še ni dovolj razjasnjen. Zlasti je malo znanega o vnosu v dihala (pljuča, bronhi) in porazdelitvi delcev v telesu (toksikokinetika) po vdihavanju. Poleg tega ni dovolj podatkov o učinkih na kožo (preobčutljivostni potencial, dražilni učinki), pa tudi o reproduktivni toksičnosti, kronični toksičnosti in potencialu povzročitelja raka.
Zaradi zakonodaje potrošniško blago in izdelki ne smejo predstavljati zdravstvenega tveganja, če se uporabljajo po predvidevanju ali če so neprimerno predvideni. Ker zaradi vrzeli podatkov ni končne ocene varnosti za ljudi in okolje za nanomerne oblike srebra, BfR še naprej odsvetuje široko uporabo nano-srebra v potrošniških izdelkih.
O BfR
Zvezni inštitut za oceno tveganja (BfR) je znanstvena ustanova v Zveznem ministrstvu za prehrano, kmetijstvo in varstvo potrošnikov (BMELV). Svetuje zvezno vlado in države na vprašanja živila, kemične in varnosti proizvodov. BfR se ukvarja z raziskavami o temah, ki so tesno povezana z njegovimi nalogami ocenjevanja.
Vir: Berlin [BfR]
