Poleg tega skoraj ni sprejema za gensko inženirstvo v hrani
Velika večina prebivalstva v Nemčiji že vrsto let zavrača uporabo genskega inženiringa v kmetijstvu: 79 odstotkov vprašanih podpira prepoved genskega inženiringa v kmetijstvu. 93 odstotkov vprašanih želi, da bi bila hrana iz živali, ki se hranijo z gensko spremenjeno krmo, označena v trgovinah. To so med drugim rezultati sedanje študije ozaveščanja narave Zveznega ministrstva za okolje, ki je bila objavljena tik pred napovedano odločitvijo Sodišča Evropskih skupnosti 25. julija 2018 o prihodnji razvrstitvi nekaterih novih plemenskih procesov. Sodniki so že napovedali, da se gensko spremenjeni organizmi štejejo za gensko spremenjene in jih je treba kot take urediti le, če je njihov "genski material spremenjen na način, ki po naravi ni mogoč", ali je treba spremeniti zakon o genskem inženiringu. je predprogramiran.
Številni znanstveniki in gospodarski subjekti trdijo, da gojeni končni izdelek ne vsebuje več nobenega tujega genskega materiala in zato ni genski inženiring v klasičnem smislu. Upajo, da bodo postopki "urejanja genomov" privedli do hitrejšega vzrejnega razvoja in povsem novih strategij, na primer za zaščito pridelkov brez herbicidov.
Številne organizacije, ki so kritične do genskega inženiringa in proizvajalcev organske hrane, menijo, da so novi procesi genetski postopek proizvodnje hrane. Elke Röder, članica upravnega odbora Zvezne organske živilske industrije (BÖLW), zato meni, da je "ključnega pomena, da zvezna vlada previdnostno načelo uveljavi tudi z novim genskim inženiringom, kot je" Crispr-Cas "ali" ciljna mutageneza ". Stranke morajo biti še naprej svobodne pri izbiri, kaj bodo gojile ali jedle, zato mora označevanje zagotavljati preglednost na etiketi. "
Britta Klein, www.bzfe.de
Weitere Informationen:
https://www.transgen.de/forschung/2564.crispr-genome-editing-pflanzen.html
Osnovne informacije:
Sedanja, zdaj že peta študija ozaveščanja o naravi temelji na raziskavi po vsej državi, ki je bila izvedena konec leta 2017. V raziskavi je sodelovalo 2.065 naključno izbranih ljudi iz nemško govorečega prebivalstva, starega 18 let ali več. Študija o zavesti o naravi beleži družbeni odnos do narave in biološke raznovrstnosti v Nemčiji. Ponuja ažurne in empirično preverjene podatke, ki so osnova za naravovarstveno politiko, javni diskurz in izobraževalno delo. Študije o zavesti o naravi objavljajo vsaki dve leti v imenu Zveznega ministrstva za okolje in Zvezne agencije za ohranjanje narave od leta 2009.
