Meso divjadi v fokusu
Divjačinsko meso prihaja neposredno od divjih živali in je eno najbolj trajnostnih živil na našem jedilniku. Meso jelenov, divjih prašičev in fazanov pa je lahko okuženo s težkimi kovinami, kot je svinec, ali vsebuje patogene, kot sta trihinela in salmonela. Cilj mreže “Varnost v verigi mesa divjadi” je še povečati varnost divjadi.
V naslednjih štirih letih bodo pod vodstvom Zveznega inštituta za oceno tveganja (BfR) zgradili mrežo in preučili celotno proizvodno verigo divjačine – od lova prek distribucije, predelave in trgovanja do krožnika. Ugotovitve je treba prenesti v ukrepe v neposredni izmenjavi z interesnimi skupinami.
Možna biološka tveganja vključujejo parazite (npr. trihinele), bakterije (npr. salmonelo) in viruse (npr. hepatitis E pri divjih prašičih). Kar zadeva potencial materialne nevarnosti, gre poleg okoljskih onesnaževalcev, kot so dioksini in PCB (poliklorirani bifenili), predvsem za izogibanje in zmanjšanje vnosa svinca iz streliva pri usmrtitvi živali.
Zaradi velikih količin, ki jih zaužijemo, svinec absorbiramo predvsem z žiti, zelenjavo in sadjem. Težka kovina se lahko kopiči v človeškem telesu in v večjih koncentracijah poškoduje krvotvorje, notranje organe in centralni živčni sistem. Meso divjadi je lahko bolj onesnaženo, če jeleni, jeleni ali divji prašiči uživajo svinec s prehrano, odvisno od regije, ali če strelivo, ki se uporablja za lov, vsebuje svinec. Predvsem otroci do sedmega leta starosti, nosečnice in ženske, ki želijo imeti otroke, ne smejo uživati divjadi, ubite s svinčenim strelivom, navaja BfR.
Heike Kreutz, www.bzfe.de
