Od oznak za dobro počutje živali do embalaže za večkratno uporabo – kaj se bo spremenilo leta 2023
V letu 2023 bo na področju prehrane in varstva potrošnikov prišlo do nekaterih novih zakonskih predpisov, ki so že začeli veljati ali se bodo začeli uporabljati tekom leta. Ti vključujejo načrtovano oznako za dobro počutje živali, obveznost večkratne uporabe za gostinstvo, nove najvišje vrednosti za vodikov cianid ali zakon o dobavni verigi, poročajo potrošniški centri.
V začetku leta je v veljavi nova uredba zakon o embalaži začela veljati. Odslej morajo restavracije, dostavne službe in gostinci, ki prodajajo hrano in pijačo na poti, namesto embalaže za enkratno uporabo ponuditi posode za večkratno uporabo. Izjema so manjša podjetja, kot so pekarne in okrepčevalnice, ki imajo največ pet zaposlenih in največjo prodajno površino 80 kvadratnih metrov. Sprejemajo pa naj kontejnerje, ki jih prinesejo stranke, in to možnost jasno opozorijo. Vendar zakonske zahteve veljajo le za plastično embalažo, ne pa tudi za škatle za pico ali aluminijaste pladnje.
Verjetno od letošnjega poletja, s svežim, nepredelanim Svinjina izdelano v Nemčiji, pogoji hrambe so označeni. Obstaja pet kategorij: Skedenj, hlev plus prostor, hlev na svežem zraku, tek/na prostem in ekološko. Kasneje bo obvezno državno živinorejsko označevanje perutnina in govedina upoštevati pravila o gostinski ponudbi zunaj doma in predelanih proizvodov, kot je npr klobasa se razširiti. Osnutek za Zakon o označevanju živinoreje Bundestag je o njem razpravljal v prvi obravnavi 15. decembra 2022, potem ko ga je novembra potrdil Bundesrat.
Cianovodikova kislina in toksin plesni ohratoksin (OTA) sta lahko naravno prisotna v hrani. Če jih uživamo v večjih količinah, so lahko zdravju škodljive. Zato od letos obstajajo nove mejne vrednosti za OTA – na primer za suho sadje, sestavine zeliščnih čajev, pistacije in kakav v prahu. Za nekatera živila, kot so pecivo in suho grozdje, so bile najvišje dovoljene vrednosti znižane. V primeru cianovodikove kisline od leta 2023 ne bodo veljale najvišje vrednosti samo za marelična jedrca, temveč tudi za mandlje, laneno seme, manioko, manioko in tapiokino moko.
Veliko blaga, kot sta kava ali kakav, se proizvaja v oddaljenih državah. Od letos so nemška podjetja zakonsko odgovorna za spoštovanje človekovih pravic in ekoloških standardov vzdolž dobavne verige. Zakon o dobavni verigi sprva zavezuje podjetja z več kot 3.000 zaposlenimi, da pri svojih neposrednih dobaviteljih in glede na dogodek tudi pri posrednih dobaviteljih prepoznajo tveganja kršitev človekovih pravic in uničevanja okolja, sprejmejo protiukrepe in jih dokumentirajo Zveznemu uradu za Ekonomika in nadzor izvoza (BAFA). Na potrošniških centrih opozarjajo, da zakonodaja o dobavni verigi ponuja še vedno preveč vrzeli. Potrošniki, ki želijo nakupovati trajnostno, bi se zato morali bolj usmeriti k preverjenim znakom pravične trgovine.
Heike Kreutz, www.bzfe.de
