Tisočkrat zdravo: trenutno stanje raziskav Sekundarne rastlinske snovi

12. delavnica Inštituta Danone Nutrition for Health eV (IDE) v sodelovanju z Univerzo Christian-Albrechts v Kielu, 11. - 12. junij 2010

Popekočijo čilije, zagrenijo grenivke, pordečijo paradižnike in orosijo oči pri rezanju čebule: krovni izraz »sekundarne rastlinske snovi« povzema na desettisoče rastlinskih spojin, katerih pomen pogosto ni natančno pojasnjen. Številne sekundarne rastlinske snovi služijo za zaščito rastlin pred UV svetlobo, kisikovimi radikali ali škodljivci. Samo 30 najpogostejših prehranskih rastlin – ki predstavljajo 90 % porabe kalorij po vsem svetu – vsebuje več kot 10.000 različnih sekundarnih rastlinskih snovi. Sekundarne rastlinske snovi v prehranski znanosti proučujejo že približno 20 let. Medtem številne študije kažejo tudi na potencial teh snovi za krepitev zdravja pri ljudeh.

Aktualen pregled stanja prehranskih raziskav je bil podan na letošnji novinarski delavnici »Tisočkrat zdravo!« Univerze v Kielu.

V nadaljevanju predstavljamo deset pomembnih dejstev iz izvedenih predstavitev. Poročilo z znanstvenimi povzetki vseh predavanj si lahko brezplačno prenesete s Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju Za prikaz JavaScript mora biti vključena! zahteva.

10 dejstev na kratko:

1. Doslej je bilo identificiranih več kot 10.000 sekundarnih rastlinskih snovi. Lahko jih razvrstimo v različne kemijske skupine, kot so karotenoidi, fenolne kisline, flavonoidi, sulfidi ali fitosteroli. Sekundarne rastlinske snovi pa ne najdemo samo v sadju in zelenjavi – najdemo jih v vseh živilih rastlinskega izvora in torej tudi v polnozrnatem kruhu, stročnicah in oreščkih.
2. Sekundarne rastlinske snovi so običajno koncentrirane v lupini ali zunanjih listih. Če jih odstranimo (npr. z lupljenjem jabolk), se izgubi nekaj sekundarnih rastlinskih snovi.
3. Zaradi velikega števila snovi priporočila za dnevni vnos posameznih sekundarnih rastlinskih snovi niso v veliko pomoč. Študije kažejo, da so lahko zaščitni učinki največji, če uživamo širok spekter fitokemikalij, tj. uživamo veliko različnih živil rastlinskega izvora. Zdravilnih učinkov fitokemikalij iz sadja in zelenjave ni mogoče nadomestiti s tabletami, kapsulami ali praški izoliranih fitokemikalij.
4. Biološka uporabnost različnih fitokemikalij se zelo razlikuje in je med drugim odvisna od oblike kemične vezave fitokemikalije. Na primer, številni flavonoidi so povezani z molekulo sladkorja. Poleg tega pripravek vpliva na biološko uporabnost: karotenoidi so zlahka biološko uporabni le, če jih spremlja maščoba. Če kapusnice skuhamo (ali pogrejemo v mikrovalovni pečici), glukozinolati ne morejo več razviti polnega učinka.
5. Sekundarne rastlinske snovi se presnavljajo v tankem in debelem črevesu ter v jetrih. Posledica tega so spojine, ki se po svojih bioloških lastnostih bistveno razlikujejo od izhodnih snovi. Vendar trenutno niso znani niti število in kemijske strukture vseh pomembnih metabolitov niti njihovi molekularni mehanizmi delovanja. Presnova sekundarnih rastlinskih snovi s črevesnimi bakterijami se razlikuje od osebe do osebe in je odvisna od posamezne črevesne flore.
6. Poleg tega se lahko vsak človek različno odzove na uživanje fitokemikalij zgolj zaradi svoje genetske zasnove, tj. genotip je pomemben dejavnik vpliva na učinek fitokemikalij.
7. Čeprav številni učinki sekundarnih rastlinskih snovi še niso povsem razjasnjeni, obstajajo dokazi, da lahko ta skupina snovi zmanjša tveganje za kardiovaskularne (kardiovaskularne) bolezni.
8. V zvezi s preprečevanjem raka so epidemiološke študije pokazale obratno korelacijo med vnosom nekaterih fitokemikalij in preprečevanjem nekaterih vrst raka. Kljub temu je še vedno velika potreba po raziskavah. Velik potencial med drugim pripisujejo polifenolom v jabolku in glukozinolatom v kapusnicah ali sulfidom v česnu in čebuli.
9. Številne ženske določene starosti prizadenejo simptome menopavze, ki se običajno kažejo kot vročinski utripi. V tem kontekstu se pogosto razpravlja o uporabi fitoestrogenov, ki prav tako spadajo med sekundarne rastlinske snovi. Učinkovitost teh snovi pri simptomih menopavze pa še ni dokazana.
10. Nekatere sekundarne rastlinske snovi imajo lahko tudi UV-zaščitni učinek na kožo. Dobre učinke lahko dosežejo na primer karotenoidi, ki jih vsebuje rdeča in rumena zelenjava in sadje, kot je likopen v paradižniku.

Inštitut Danone Prehrana za zdravje eV

Inštitut Danone Nutrition for Health eV (IDE), ustanovljen leta 1992, je neodvisna ustanova, ki spodbuja izbrane raziskovalne projekte s področja nutricistike in prehranske medicine ter ustvarja sodobna gradiva za prehransko izobraževanje za različne ciljne skupine. Integriran v mednarodno mrežo, IDE znanstvenikom, zdravnikom, izobraževalcem in vsem zainteresiranim ponuja platformo za izmenjavo in dostop do najnovejših znanstvenih in medicinskih prehranskih spoznanj.

Vir: Kiel [ Danone ]