»Funkcionalna hrana«: potencial, razvoj trga in vedenje potrošnikov
Strokovnjaki so se srečali na 5. mednarodni konferenci Fresenius “Funkcionalna hrana” v Frankfurtu na Majni
Pričakuje se, da bodo funkcionalna živila poleg svoje hranilne vrednosti zagotavljala koristi za zdravje, dobro počutje in učinkovitost. Naraščajoče število podjetij in inovacij v tem sektorju ponazarja velik vpliv funkcionalne hrane na trg zdravja in hrane. Ali so takšni izdelki rešitev za bolezni, povezane s prehrano? Kakšne so težave? In kakšni so obeti za prihodnost? Strokovnjaki iz industrije in znanosti so razpravljali o razvoju trga in spremembah v vedenju potrošnikov na 5. mednarodni konferenci Fresenius “Funkcionalna hrana” od 28. do 29. oktobra 2010 v Frankfurtu na Majni.Obstaja veliko indicev, da lahko probiotični pripravki vplivajo na mikrobakterijske strukture in toksične reakcije v črevesju, je strokovno občinstvo seznanila Kristin Verbeke z Medicinske fakultete Univerze v Leuvenu. Poleg tega bi probiotiki lahko delovali na razgradnjo žolčnih soli in imunskega sistema z aktiviranjem specifičnih imunskih celic ali spreminjanjem proizvodnje citokinov. Ti mehanizmi naj bi pozitivno vplivali na nekatere bolezni, kot so sindrom razdražljivega črevesa, vnetna črevesna bolezen, alergije, okužbe prebavil in rak debelega črevesa. Klinične študije so potrdile nekatere od teh učinkov; vendar drugih pozitivnih učinkov – na primer pri raku debelega črevesa – ni bilo mogoče jasno dokazati.
Uredba o zdravstvenih trditvah in funkcionalna živila
Funkcionalna živila igrajo pomembno vlogo pri vedenju potrošnikov, je dejala profesorica dr. Hannu J. Korhonen iz MTT Agrifood Research Finland. Opozoril je, da je kategorija funkcionalnih živil uradno regulirana samo na Japonskem, medtem ko zakonodaja Evropske unije ne daje uradne definicije. Je pa na evropskem trgu veliko izdelkov, ki so označeni kot funkcionalna živila in so označeni s splošnimi ali posebnimi zdravstvenimi trditvami. Ravno za te izdelke so potrebni natančni dokazi za zdravstvene trditve (Health Claims), je dejal Korhonen. Da bi uskladila trge in zaščitila potrošnike pred zavajajočimi tržnimi trditvami, je Evropska unija leta 2006 uvedla Uredbo o zdravstvenih trditvah (ES) 1924/2006. Eden ključnih ciljev te uredbe je zagotoviti, da je vsaka oznaka na oznaki živila jasno znanstveno dokazana. Korhonen je prepričan, da bodo predpisi o zdravstvenih trditvah vplivali na razvoj funkcionalnih živil po vsem svetu: »Neuporabni izdelki bodo umaknjeni s trga, izdelki z resnično dodano vrednostjo za zdravje pa bodo dobili zagon. Funkcionalna živila bodo še naprej globalno razširjena kategorija živil, namenjena izboljšanju zdravja in dobrega počutja potrošnikov kot del specializirane prehrane.”
Funkcionalna živila proti debelosti in pomanjkanju joda?
Debelost (debelost) je glavni dejavnik tveganja za številne bolezni, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen in dislipidemija. To pogosto vodi do bolezni srca in ožilja ter kapi. dr Susanne Römer (Allianz Private Krankenversicherung APKV) je pokazala, da je debelost postala bolezen obilja in velika težava v mnogih industrializiranih državah: V Nemčiji ima polovica odraslih moških prekomerno telesno težo (indeks telesne mase nad 25) in 18 odstotkov jih je debelih s telesom. -Izmeri indeks nad 30. V ženski populaciji je 35 odstotkov čezmerno težkih in petina debelih. Römer priporoča, da mora vsaka terapija vključevati ne le prehranjevanje, ampak tudi telesno aktivnost in vedenjske spremembe. Da bi s hujšanjem zmanjšali tveganje za sladkorno bolezen in srčno-žilne bolezni, bi morali ljudje s prekomerno telesno težo uživati manj maščob in več zelenjave, sadja, polnozrnatih izdelkov in nizkokaloričnih pijač.
Poleg debelosti je pomanjkanje joda še en primer zelo razširjene bolezni v Nemčiji in drugih industrializiranih državah, ki jo je zdaj enostavno nadzorovati. Jod je pomemben za sintezo ščitničnih hormonov. Posledično lahko pomanjkanje joda povzroči premajhno delovanje ščitnice (hipotiroidizem) – možne posledice so spontani splav, duševna prizadetost, zaostanek v razvoju ali golša (golša). Naravni viri joda so ribe, morske alge in morski sadeži. Prav tako je zdaj pogosta uporaba jodirane soli in rizičnim skupinam, kot so nosečnice, predpisujejo jodove tablete. V Nemčiji se zaloga joda »funkcionalno« dopolnjuje zaradi nizke naravne zaloge: »Z uspehom, kot kažejo trenutne študije. Kljub temu veliko ljudi še vedno trpi za golšo – samo z APKV je bilo leta 2009 pet odstotkov polno zavarovanih,« je pojasnil Römer.
dokumenti konference
Dokumentacija konferenca vključno skripte iz vseh predstavitvah lahko Fresenius konferenca za ceno 295, - EUR plus DDV na Akademie Fresenius temelji ...
Vir: Dortmund, Frankfurt na Majni [ Akademija Fresenius ]
