Dokazano je, da razkuževanje rok na delovnem mestu ščiti pred razširjenimi in ponavljajočimi se množičnimi okužbami. To potrjuje študija znanstvenikov z Univerze v Greifswaldu, ki je zdaj objavljena v reviji BMC Infectious Diseases.
Po redni dezinfekciji rok so udeleženci študije znatno redkeje trpeli zaradi prehladov ali njihovih simptomov. Zlasti opazno je bilo zmanjšanje diareje. V raziskavo je bilo vključenih 129 zaposlenih iz mestne uprave univerze in hanzeatskega mesta, Univerze v Greifswaldu in državne uprave Mecklenburg-Predpomorjanske.
Multi odporne klice že nekaj časa napredujejo po vsem svetu. Ti tako imenovani sevi MRSA so bili prej znani in se jih bali predvsem kot "bolnišnične klice", ker je bolezni, ki jih povzročajo - predvsem vnetja - težko zdraviti. Medtem ko je delež sevov MRSA na Nizozemskem približno tri odstotke, nenazadnje tudi zaradi zgodnjega, doslednega nadzora, je v Nemčiji bistveno višji s skoraj 25 odstotki, a še vedno precej nižji kot denimo v južni Evropi.
Niso pa vsi sevi MRSA (odporni na meticilin Staphylococcus Aureus) enako nevarni. Zdaj je bilo ugotovljenih približno 6.000 različnih sevov, ki so razdeljeni v tri glavne skupine: bolnišnični MRSA, tako imenovani MRSA, pridobljen v skupnosti, in MRSA, povezan z živalmi. Različni tipi MRSA se v javni razpravi pogosto ne razlikujejo, vendar povzročajo zelo različne težave.
Znanstveniki z inštituta Max Rubner ustavijo proizvodnjo toksinov
Ali pomaranče, grozdje ali jagode - po kratkem času skladiščenja obstaja nevarnost glivičnih napadov. Kalupi in njihove spore so vseprisotni, zaščita pred njimi je komaj mogoča. Znanstveniki na Inštitutu Max Rubner so zdaj razvili postopek, s katerim glive še niso popolnoma pokončane, vendar je njihov razvoj učinkovito zaviran: vidna svetloba določenih valovnih dolžin moti ritem življenja številnih plesni tako trajno, da ne nastane glivični toksin in v najboljšem primeru niti do rasti ne pride.
Ohratoksini so toksini velike skupine plesni, kamor spadajo tudi različne vrste penicillia in aspergillus. Kot večina živih bitij imajo tudi te gobe notranjo uro, ki nadzoruje rast in presnovo. "Če nam ta ura ne uspe sinhronizirati, lahko ustavimo nastajanje toksinov," je na začetku raziskovalnega projekta sumil prof. Rolf Geisen, znanstvenik z Inštituta Max Rubner. Modra svetloba z valovno dolžino 450 nanometrov se je izkazala kot posebej učinkovit motilni dejavnik. Dr. Markus Schmidt-Heydt, znanstvenik iz ekipe prof. Geisen: "Ne uporabljamo škodljivega UV sevanja, že modra svetloba zadostuje za uničenje 80 odstotkov glivičnih spor." Rumena in zelena luč pa spodbujata rast gliv, so tudi znanstveniki prepoznali. Gobe torej nikakor niso "slepe", imajo svetlobne receptorje za različne valovne dolžine. Na žalost pa so različne vrste gob občutljive na različne stvari. Fusaria, tipični plesni za žita, se različno odzivajo na osvetlitev, na primer s povečanim tvorjenjem svetlobno zaščitnih pigmentov, kot je karoten.
SCA, tretji največji ponudnik higienskih izdelkov na svetu, je objavil svoje poročilo o higieni za leto 2010. Rezultati globalne raziskave, ki jo je SCA izvedla že drugič, kažejo, da je prašičja gripa dokazano spremenila higiensko vedenje po vsem svetu. Tudi v Nemčiji so vprašanja higiene in zdravja postala bolj ozaveščena.
S trenutnim poročilom o higieni 2010 SCA potrjuje, da se je higiensko vedenje spremenilo po vsem svetu. Od leta 2009 SCA vsako leto raziskuje ljudi v devetih državah o njihovem odnosu in vedenju glede higiene in zdravja. Rezultati so povzeti v poročilu SCA o higieni. "Higiena vpliva na vse nas - ves čas in ne glede na to, kje živimo. Kot tretji največji ponudnik higienskih izdelkov na svetu se zavedamo, da imamo zelo posebno odgovornost," pojasnjuje Rolf Andersson, višji svetovalec za higieno pri SCA. »S Poročilom o higieni želimo osveščati odločevalce, strokovnjake in širšo javnost o problematiki higiene in osebne nege na globalni ravni ter tako prispevati k bolj informirani javni razpravi in izboljšati higienske standarde.«
Raziskovalci na Inštitutu za higieno in biotehnologijo (IHB) na inštitutu Hohenstein v Bönnigheimu so razvili prvi sistem ocenjevanja učinkovitosti tekstila in vsakdanjih predmetov proti virusom na svetu. S pomočjo novih testnih metod za preizkušanje protivirusne učinkovitosti je zdaj mogoče izdelke s tovrstnim zaključkom posebej razviti in optimizirati za trg.
IHB, ki ima akreditacijo DAP in ZLG, se že več kot 14 let specializira za testiranje antibakterijskega delovanja tekstila po različnih mednarodnih standardih. Higienski oddelek zdaj ponuja svoje teste protimikrobne učinkovitosti ne le za fleksibilne strukture (tekstil in vlakna), temveč tudi za tekočine ali trdne snovi, to je širok nabor izdelkov, na primer za lake, omete, barve ter plastične in kovinske površine.
Študija EU kaže: Patogeni se med zakolom širijo z živali na trupe
Rezultati študije po vsej državi, ki jo je koordiniral BfR, kažejo, da je Campylobacter in Salmonella pogosto zaznati pri piščancih v času zakola. Povzročitelji pridejo v klavnico s črevesno vsebino in na perju živali ter se lahko med zakolom prenesejo na trupe. Od tam pridejo v prehranjevalno verigo in do potrošnika. Glede na danes objavljeno poročilo BfR so Campylobacter odkrili na 62 odstotkih od 432 pregledanih trupov v Nemčiji, salmonelo pa na 17,6 odstotka. Campylobacter je bilo mogoče odkriti v črevesni vsebini živali v 48,6 odstotka klavnih skupin. Študija je del študije, ki je bila izvedena leta 2008 v vseh državah članicah Evropske unije (EU). Rezultate študije EU je danes objavila Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Campylobacter in Salmonella sta najpogostejša patogena, ki povzročata bakterijske bolezni prebavil pri ljudeh. "Piščančje meso je najpomembnejši vir okužb s Campylobacter, ki se prenašajo s hrano," pravi predsednik BfR, profesor dr. dr. Andreas Hensel, »in okužbe s salmonelo je pogosto mogoče zaslediti do piščančjega mesa.« Pri pripravi piščančjega mesa je treba paziti, da je kuhinja higienska: perutninsko meso je treba zaužiti le, ko je bilo dobro segreto. To ne deaktivira le Campylobacter in Salmonella, ampak tudi druge možne patogene. Meso je treba tudi shranjevati in pripravljati ločeno od drugih živil, da se nanje ne morejo razširiti patogeni.
Kontaminacija trupov s Campylobacter je bila v hladnih zimskih mesecih bistveno manjša kot poleti. Količina Campylobacterja na kontaminiranih trupih se je precej razlikovala med le nekaj klicami in več kot 100 klicami na gram piščančjega mesa. Če je bil v črevesni vsebini živali iz klavne serije odkrit Campylobacter, je bila verjetnost, da so bili tudi trupi te serije kontaminirani s Campylobacter, še posebej velika s 000 odstotki pozitivnih rezultatov. Pri trupih iz klavnih skupin brez dokazov o Campylobacterju v črevesni vsebini je bila stopnja odkritja 93-odstotna. Odkritih Campylobacter je bilo okoli 33 odstotkov Campylobacter jejuni, Campylobacter coli pa okoli 80 odstotkov. To ustreza porazdelitvi, ki jo opazimo tudi pri okužbah ljudi.
V Ulmu se od sredine decembra nenavadno kopičijo bakterijske okužbe z legionelo. Iskanje vira okužbe je v polnem teku, vendar je pri običajnih metodah zelo dolgočasno. Nove presejalne metode Fraunhofer IPM bi lahko v prihodnosti znatno skrajšale iskanje.
"Prvi rezultati bodo na voljo čez en teden" je tisto, kar se trenutno pogosto bere v zvezi z iskanjem vira okužbe z legionelo v Ulmu. Dejstvo, da laboratorijski rezultati čakajo tako dolgo, je povezano z dokazi legionele z razmnoževanjem, ki so danes pogosti. V času, ki ga potomci potrebujejo, se bodo verjetno drugi državljani Ulma okužili z bakterijskim žariščem. Sumi se na nekatere klimatske sisteme – tako imenovane sisteme za mokro hlajenje –, ki jih najdemo na številnih strehah stavb. Da bi lahko v prihodnosti hitreje prepoznali vire okužbe, Fraunhoferjev inštitut za fizikalne merilne tehnike IPM v Freiburgu razvija analizne metode, s katerimi je mogoče v nekaj urah določiti biološke delce.
Salmonela lahko pride v staleže za pitanje iz plemenskih živali
Rezultati študije po vsej državi, ki jo je koordiniral BfR, kažejo, da je salmonelo pogosto mogoče odkriti v čredah s plemenskimi prašiči. V večini primerov pa je okužen le majhen delež živali. Študija je del študije, ki so jo lani izvedli v Evropski uniji (EU) na področju plemenskih prašičev. Rezultate študije EU je decembra 2009 objavila Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Glede na istočasno objavljeno poročilo BfR so v 45 od 201 pregledanih čred z več kot 50 plemenskimi prašiči (22,4 odstotka) odkrili salmonelo v mešanih vzorcih iztrebkov več živali. "Okuženi pujski iz plemenskih čred lahko razširijo salmonelo v črede za pitanje," pravi predsednik BfR, profesor dr. dr. Andreas Hensel. Od tam lahko salmonela vstopi v prehranjevalno verigo prek okuženih prašičev za zakol. Pri pripravi mesa je zato treba skrbno upoštevati posebno kuhinjsko higieno. Načeloma naj bi meso uživali šele, ko je bilo dobro segreto. To ne samo deaktivira salmonelo, ampak tudi druge možne patogene.
Salmonele so pogosto povzročitelji okužb prebavil pri ljudeh. Večino teh okužb povzroči uživanje hrane, ki je okužena s salmonelo. Poleg jajc in perutnine je eden najpogostejših virov tovrstnih okužb svinjina.
Salmonela je glavni vzrok zastrupitve s hrano. Bakterije se pritrdijo na celice v črevesni steni in povzročijo, da jih gostiteljska celica prevzame. Doslej so znanstveniki domnevali, da mora salmonela sprožiti značilne membranske valove, da bi lahko prodrla v črevesne celice. Raziskovalci Braunschweig Helmholtzovega centra za raziskave okužb (HZI) so zdaj ovrgli prav to skupno doktrino.
"To pomeni, da je treba mehanizem okužbe s salmonelo ponovno premisliti," pravi Klemens Rottner, vodja delovne skupine "Cytoskeleton Dynamics" pri HZI. Delo je zdaj objavljeno v reviji "Cellular Microbiology".
Poročila o boleznih, ki jih povzročajo norovirusi in rotavirusi, v zadnjih letih vztrajno naraščajo. Te znane viruse lahko okužene osebe med proizvodnjo in pripravo prenesejo na hrano in se na ta način še naprej širijo. Na prvem nemškem simpoziju »Virusi, povezani s hrano«, ki ga je organiziral Zvezni inštitut za oceno tveganja (BfR), je okoli 100 strokovnjakov iz raziskovalnih institucij, preiskovalnih uradov in spremljanja hrane v Berlinu razpravljalo o novih ugotovitvah o virusih, ki se lahko prenašajo s hrano. . Poudarek je bil na prenosnih poteh, razvoju novih metod odkrivanja in načinih inaktivacije virusov v hrani. "Bakterije v hrani so že dobro raziskane, medtem ko so potrebne nadaljnje študije o virusih, povezanih s hrano," pravi predsednik BfR, profesor dr. dr. Andreas Hensel. "Ker se virusi obnašajo drugače kot bakterije, so potrebne druge strategije nadzora."
Norovirusi in rotavirusi so pogosto vzrok za bolezni prebavil. Ne prenašajo se le neposredno od osebe do osebe, temveč se tudi posredno širše širijo s hrano, ko pridejo okuženi ljudje v stik s hrano. Nekatera živila so znana tudi kot tvegana živila za virusna jetra in črevesna vnetja: školjke lahko kopičijo viruse iz svojega okolja. Če človek klapavice jedo surove, zaužije tudi viruse. Nove študije kažejo, da je treba pozornost nameniti tudi tako imenovanim zoonotskim virusom. Ti virusi najprej napadajo živali, ki proizvajajo hrano, in se prenašajo na ljudi s hrano, proizvedeno iz njih. Na primer, viruse hepatitisa E je mogoče odkriti pri divjih prašičih.
Okoli 200 znanstvenikov iz Nemčije, Avstrije in Švice je na Zveznem inštitutu za oceno tveganja (BfR) v Berlinu razpravljalo o trenutnem stanju na področju zoonoz ter strategijah za nadzor in preprečevanje. Boj proti zoonozam zahteva tesno sodelovanje med zdravstvenimi in veterinarskimi organi. "Da bi se izognili zoonozam in se z njimi lahko učinkovito borili, morajo področja zdravja ljudi, živali in okolja tesno sodelovati," pravi predsednik BfR profesor dr. dr. Andreas Hensel. Primer skupne pobude na temo odpornosti na antibiotike kaže, da to lahko deluje.
Zoonoze so bolezni, ki se lahko prenašajo z živali na ljudi ali obratno. Glavni viri okužbe za ljudi so kontaminirana hrana, zlasti perutninsko meso, jajca, jajčni izdelki in živila, ki vsebujejo surova jajca. Poleg salmonele so bakterije Campylobacter najpogostejši povzročitelji bakterijskih bolezni prebavil pri ljudeh v Nemčiji.
