Ali so Rimljani pripeljali govedo v Švico?
Genetske metode naj bi razjasnile izvor današnjega goveda
V rimskih časih je bilo govedo v Švici veliko večje kot v predhodnem keltskem ali kasnejšem zgodnjem srednjem veku. S podporo švicarske nacionalne znanstvene fundacije raziskovalci z Univerze v Baslu preiskujejo te razlike v velikosti in raziskujejo, ali ima današnje govedo rodovnik iz antike.Dve gozdni kravi se mirno paseta v živalskem parku Augusta Raurica blizu Basla. Plečna višina goveda, ki je po današnjih standardih majhna, približno ustreza tisti iz rimskih časov. Arheozoolog Jörg Schibler z Inštituta za prazgodovinsko in naravoslovno arheologijo Univerze v Baslu ocenjuje, da je takratno govedo doseglo povprečno plečno višino okoli 115 cm (samice) do 130 cm (samci). Današnja simentalka je približno 20 cm višja. Keltsko in zgodnjesrednjeveško govedo je bilo še bistveno šibkejše od rimskega. To je pokazala meritev 5826 sklepov govejih kosti iz Auguste Raurice (15 pr. n. št. do okrog 400 n. št.), dveh keltskih grobišč v Baslu (obdobje od 150 do 20 pr. n. št.) in zgodnjesrednjeveškega najdišča blizu Schleitheima (600 do 700 n. št.). pr. n. št.).