Objavil Thomas Pröller, mesno-n-več na , objavljeno v Arhiv
46 živalim grozi smrt
Kot je sporočilo ministrstvo za kmetijstvo v Schwerinu, so BSE odkrili v Mecklenburg-Predpomorjanskem prvič po decembru 2002. Prizadeta je bila krava iz okrožja Ludwigslust. Zdaj je treba usmrtiti še 46 živali, ki pripadajo tako imenovani kohorti. To velja tudi za tri potomce, od katerih sta bila dva prodana v Španijo.
Po besedah tiskovnega predstavnika ministrstva je veliko od 46 kohortnih krav brejih. Oblasti zdaj preverjajo, ali lahko telijo, preden jih usmrtijo v skladu s predpisi EU. Tiskovni predstavnik je dejal, da prizadeta krava ni kazala nobenih znakov bolezni norih krav. Po poškodbi je bila zaklana. Obvezen vzorec tkiva je zagotovil izvid BSE.
Objavil Thomas Pröller, mesno-n-več na , objavljeno v Arhiv
Caviar Creator Düsseldorf gradi največji zaprti ribogojni objekt / 30 milijonov evrov naložbe / polaganje temeljnega kamna v Demminu
Kaviar iz Mecklenburg-Predpomorjanskega? Kar se sprva sliši nenavadno, bo kmalu postalo vsakdanje. V hanzeatskem mestu Demmin v Mecklenburg-Predpomorjanskem podjetje Caviar Creator s sedežem v Düsseldorfu gradi največji zaprti ribogojniški objekt na svetu za vzrejo jesetrov. Slovesni izmet temeljev je potekal decembra lani, v soboto, 20. marca, pa so slovesno položili temeljni kamen za 30 milijonov evrov vreden projekt.
Prvi jesetri naj bi prišli v rezervoarje objekta že prihodnjo jesen. So odrasle živali, ki že po enem letu aklimatizacije dajejo ikre, znane kot kaviar. Frank Schaefer, evropski vodja Caviar Creatorja, predvideva obseg proizvodnje 33 ton kaviarja na leto. To je dvakrat več od celotnega nemškega uvoza kaviarja v letu 2002. »Povpraševanje po kakovostnem kaviarju je zelo veliko,« poudarja Frank Schaefer. Zaradi upada populacije jesetrov v naravi se je zaloga divjega kaviarja drastično zmanjšala. Medtem ko je bilo pred 15 leti na svetovnem trgu v prometu okoli 2.000 ton, je bila ponudba lani le 70 ton. Poleg tega je jeseter od leta 1998 po vsem svetu pod zaščito vrste.
Objavil Thomas Pröller, mesno-n-več na , objavljeno v Arhiv
Delno mirnejše poslovanje po veliki noči
V začetku aprila je zaradi prihajajočih velikonočnih praznikov večje povpraševanje po številnih kmetijskih pridelkih. Poslovanje se je v drugi polovici meseca ponovno umirilo. Na mesnih trgih bo sprva zanimanje za govedino, teletino in jagnjetino, po veliki noči pa se bo povpraševanje, če bo vreme dopuščalo, lahko bolj preusmerilo na svinjske kose, ki jih je mogoče pripraviti na žaru. Se pa cene klavnega goveda nekoliko znižujejo. Jajca so živahna do velike noči, potem pa je povpraševanje bolj zadržano. Velika noč koristi tudi prodaji mlečnih izdelkov. Pri krompirju se je težišče prodaje že tekom meseca močno preusmerilo na uvoženo rano robo. Ponudba sadja in zelenjave je vedno bolj pestra. Iz južne Evrope že prihajajo velike količine jagod in špargljev. Cene goveda za zakol so pogosto šibkejše
Fiksni cenovni razvoj pri trženju mladih bikov naj bi se zaenkrat končal aprila. Cene bodo verjetno nizke. Močnejših popustov pa ne gre pričakovati, saj bo ponudba mladih bikov verjetno ostala majhna. V prvi polovici aprila se domača trgovina z govejim mesom osredotoča na drobne kose, ki jih ima trgovina že od sredine marca. Velikonočni prazniki bi lahko nekoliko vplivali na prodajo govedine, saj veliko Nemcev dopustuje v tujini. Pri odpremi mesa mladih bikov v partnerske države EU pa ni pričakovati bistvene oživitve.
Objavil Thomas Pröller, mesno-n-več na , objavljeno v Arhiv
Nemčija je najpomembnejša stranka
Danski izvoz živih prašičev in svinjine se je lani znova povečal. Po predhodnih danskih podatkih je država od januarja do septembra 2003 izvozila 1,22 milijona ton svinjine, kar je 6,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Glavna stranka Danske je bila prvič Nemčija z okoli 244.000 tonami; to je skoraj 25 odstotkov več kot leta 2002. V prejšnjih letih je bilo to mesto večinoma v Veliki Britaniji. Velika Britanija je v prvih devetih mesecih leta 2003 uvozila 238.000 ton, "le" dobrih devet odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2002.
Tudi danski izvoz v tretje države se je do septembra 2003 razvijal pozitivno z zmernim povečanjem za 2,6 odstotka na 471.000 ton, vendar je trpel zaradi šibkosti dolarja: prihodki od izvoza so upadli kljub zadovoljivemu obsegu izvoza. Japonska, najpomembnejša trgovinska partnerica Danske za svinjsko meso zunaj EU, je v začetku avgusta že tretjič zapored uveljavila zaščitno klavzulo, urejeno v okviru sporazuma WTO, kar je povzročilo znatno zvišanje minimalnih uvoznih cen. Do takrat pa so danski izvozniki lahko znatno razširili svojo trgovino z Japonsko. Na Japonsko jih je do septembra šlo skupaj 191.000 ton, dobre štiri odstotke več kot leto prej. V ZDA so dostavili dobrih 55.000 ton svinjine, dobrih 40 odstotkov več kot pred letom dni. Po drugi strani sta se Brazilija in Poljska izkazali za močni konkurentki na ruskem trgu; Danci so tja lahko dobavili le okoli 56.000 ton, kar je približno 67 odstotkov količine v prejšnjem letu.
Objavil Thomas Pröller, mesno-n-več na , objavljeno v Arhiv
Z nevtralno organizacijo razvrščanja in obračunavanja klavnih prašičev po francoskem vzoru je mogoče zgraditi želeno zaupanje v klavni industriji. To je bila osrednja zahteva predsednika ISN Franza Meyerja zu Holteja med strateško konferenco interesne skupine rejcev prašičev severozahodne Nemčije (ISN) v Munstru 17. marca 2004. Približno 1.200 rejcev prašičev se je prišlo pogovarjati s predstavniki vodilne klavnice v Evropi in ISN v dvorani Münsterland, da bi razpravljali o prihodnosti evropskega trga prašičev. Podij so polnile vrhunske številke: strokovnjaki so se zavzeli za skupno 58 milijonov klavnih prašičev, kar ustreza dodani vrednosti okoli 7 milijard evrov.
Enostranske pogodbe brez cene ne bi bile uspešne za rejce prašičev niti v Nemčiji niti na Danskem, je pojasnil Meyer zu Holte. To velja ne glede na pravno obliko klavnice. Po besedah Benta Claudija Lassena, podpredsednika Danish Crown, Danci nadaljujejo svojo pot: »Še naprej bomo širili naše izvozne dejavnosti in prašičerejo v vzhodni Evropi. Kot vedno ima osrednjo vlogo vertikalna integracija.« Lassen je poudaril, da klavnice na Danskem pripadajo kmetom in imajo zato neposreden vpliv. V istem duhu je dr. Giesen, generalni direktor Westfleisch eG: »Kmetje morajo poskrbeti tudi za trženje svojih proizvodov. In to storite z nami s svojim sodelovanjem.« Njegova vizija za leto 2010: Vertikalno integrirani trgovci z mesom z visoko regionalno gostoto v rokah kmetov.
Objavil Thomas Pröller, mesno-n-več na , objavljeno v Arhiv
Po hudih rezih spet bolj optimistični - "Peter von FRoSTA" se vrača
Leto 2003 za FRoSTA AG ni bilo zadovoljivo. Prvič po letu 1988, ko je podjetje vstopilo v dejavnost zamrznjene hrane, je v konsolidiranih računovodskih izkazih zabeležena izguba v višini 7,7 milijona evrov.
Prodaja skupine se je zmanjšala za 284 % z 262 milijonov EUR na 7,6 milijonov EUR. Izpad prodaje je povzročila predvsem blagovna znamka FRoSTA. Na ostalih območjih v Nemčiji smo prodajo ohranili na ravni predhodnega leta, medtem ko je prodaja FRoSTA v tujini rasla.
Objavil Thomas Pröller, mesno-n-več na , objavljeno v Arhiv
foodwatch poročilo o lažnih cenah, resničnih stroških in nesmiselnosti moralnih pozivov potrošnikom.
»Cene na mesnem pultu v supermarketu lažejo, ker obstaja izkrivljeno konkurenčno okolje za konvencionalne in ekološke izdelke.« To je po poročanju foodwatcha rezultat raziskave »Koliko v resnici stane šnicel?«, ki jo je opravila organizacija iz Inštitut za ekološke ekonomske raziskave (IÖW) v Berlinu. Kilogram klasičnega šniclja stane sedem evrov – v primerjavi s 13 evri za kilogram eko šniclja. Konvencionalno meso je tako poceni, ker proizvajalcem ni treba plačati visoke okoljske škode, ki jo povzroča proizvodnja. Gibljejo se okoli 50 evrov na prašiča, kar naj bi proizvodno ceno zvišalo za tretjino. Eko šnicle so tako drage, ker ni na voljo učinkovitih distribucijskih poti. Predelava in prodaja trenutno predstavljata približno deset evrov na kilogram cene ekološkega šnicla. To pomeni, da bi lahko z upoštevanjem okoljskih stroškov in učinkovitimi prodajnimi kanali razlika v ceni med ekološkim mesom in konvencionalnim blagom padla s sedanjih 90 na 14 odstotkov.
Thilo Bode, generalni direktor foodwatcha, o poročilu Schnitzel: "Študija IÖW prepričljivo zavrača trditev nemškega združenja kmetov, da konvencionalni kmetje proizvajajo z visokimi okoljskimi standardi. Nasprotno, onesnažujejo okolje na račun širše javnosti.« Politiki morajo ustvariti spodbude, da se trgovci s hrano odprejo in uporabijo svoje učinkovite distribucijske poti ne le za izdelke množične proizvodnje, temveč tudi za ekološke izdelke. Poleg tega mora drugačna oglaševalska strategija povečati povpraševanje po ekoloških izdelkih.
Thilo Bode iz foodwatcha je danes predstavil študijo z naslovom "Koliko v resnici stane šnicel". Navaja, da cena konvencionalne svinjine ne upošteva okoljskih stroškov in da je zato bistveno cenejša od ekološke svinjine. Poleg tega študija vsebuje precej zanimiv esej o tem, zakaj je ekološko meso na blagajni toliko dražje od običajnega mesa.
Ko prvič preletim 47-stranski prispevek, opazimo nekaj tehničnih pomanjkljivosti:
Objavil Thomas Pröller, mesno-n-več na , objavljeno v Arhiv
Odločeno je bilo o ustanovitvi hčerinskih družb
QS Qualitäts und Sicherheit GmbH, ustanovljeno leta 2001 za zagotavljanje kakovosti in porekla živilskih izdelkov, v katerega so vključeni predstavniki združenj in podjetij s področja kmetijstva, krmne industrije, klavnic in razsekovalnic, mesnopredelovalne dejavnosti, maloprodaje in CMA Centrale Marketing-Gesellschaft. , je za novega predsednika skupščine delničarjev izvolil Stefana Feuersteina, člana uprave družbe METRO AG. Na tem mestu je nasledil Petra Zühlsdorffa.
Z namenom nenehnega izboljševanja strukture sistema QS in povezovanja nadaljnjih produktnih področij je skupščina delničarjev soglasno sprejela tudi odločitev o ustanovitvi dveh hčerinskih družb. V skladu s tem bo na eni strani ustanovljeno specializirano perutninsko društvo, v katerega bo vključeno Centralno združenje nemške perutninske industrije (ZDG). Po drugi strani pa je bila dogovorjena ustanovitev strokovnega društva za sadje, zelenjavo in krompir, v katerem sta med drugim Zvezni odbor za sadje in zelenjavo (BOG) in Zvezno združenje organizacij proizvajalcev sadja in zelenjave ( BVEO) bo integriran, odprti pa so tudi drugi sektorji in organizacije.
Objavil Thomas Pröller, mesno-n-več na , objavljeno v Arhiv
Predpostavka, da visoka vsebnost holesterola v hrani vodi v arteriosklerozo ali srčni infarkt, je še vedno zelo sporna. dr Rainer Schubert z Inštituta za prehransko fiziologijo na univerzi Friedrich Schiller v Jeni v naslednjem članku opisuje, da večina študij, ki bi jih morali jemati resno, ne kaže povezave med vnosom holesterola s hrano in koronarno boleznijo srca.
Dolgo časa je veljalo mnenje, da so ateromi (imenovani tudi plaki = zadebelitve v arterijah) sestavljeni predvsem iz holesterola. Po kasnejših podrobnejših analizah je arterijski plak sestavljen le iz približno 5 % lipidov in holesterola, večino vezivnega tkiva (80 %), kalcija (7 %) ter penastih celic in limfocitov. Priporočila za zmanjšanje tveganja za CHD z dieto z nizko vsebnostjo holesterola se nadaljujejo še danes, kljub vsem dokazom o nasprotnem. Pričakovano znižanje serumskega holesterola zaradi prehranskih ukrepov je običajno 5-10 %. V številnih kontroliranih študijah in zdravstvenih raziskavah je bilo zmanjšanje v povprečju le 3–6 %. Uravnavanje visoke ravni holesterola samo s spremembo prehrane torej ni primeren ukrep. Poleg tega močno trpi raznolikost hrane, ki povzroča občutke frustracije in odrekanja ter strahove (povečan stres) in pogosto vodi do motenj hranjenja. Stres lahko poveča koncentracijo v serumu za 65 mg/100 ml. V tem kontekstu je zanimivo tudi to, da tudi če imate nižji vnos holesterola, vam ni treba brez mesa oziroma mesnih izdelkov. Količina holesterola, zaužita s temi živili, je pogosto precenjena. Pri 150 g mesa na dan se zaužije povprečna vsebnost holesterola 45-65 mg holesterola/100 g surovin (govedina, svinjina, perutnina) in absorpcija holesterola 35-50 %, med 25 in 50 mg absorbiranega holesterola. na dan. Absorpcija se zmanjšuje z večanjem vsebnosti holesterola in z deležem rastlinskih sterolov v hrani.
Objavil Thomas Pröller, mesno-n-več na , objavljeno v Arhiv
Vnos holesterola s hrano še vedno na splošno velja za dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, kljub obsežnim objavam medicinskih in epidemioloških študij, ki ovržejo to predpostavko od devetdesetih let prejšnjega stoletja. zasebni predavatelj dr Rainer Schubert z Inštituta za prehransko fiziologijo Univerze Friedrich Schiller v Jeni bo predstavil različne funkcije, ki jih holesterol opravlja v človeškem telesu.
Holesterol (tudi holesterol) je vitalna sestavina vsake celice oziroma celične membrane in predhodnik pomembnih učinkovin v telesu. Zlasti je koncentriran v nadledvičnih žlezah, možganih, koži, vranici, jajčnikih, serumu in eritrocitih. Holesterol je sestavni del možganov, živcev in celičnih membran, vpliva na imunski sistem in je izhodišče za hormone, vitamin D in žolčne kisline. Tako kot žolčne kisline, steroidni hormoni, kalciferoli, steroli in druge snovi spada tudi holesterol v razred steroidov. Snov najdemo le v živalskih proizvodih (vključno z ribami). Mimogrede, meso vsebuje razmeroma malo holesterola v primerjavi z drugo živalsko hrano ali morskimi sadeži in je približno primerljivo z morsko ploščo.
