informativni program

Vključitev perutninske veje v Proviande

Pogled na mesno industrijo v Švici

Proviande se lahko ozre na uravnoteženo in srečno leto. Z vključitvijo perutninske industrije v panožno organizacijo Proviande bi lahko na današnji skupščini v Wildhausu zapolnili tradicionalno vrzel. Posledica tega so nove naloge za komunikacijo in vprašanja tržne politike. Prijazna tržna situacija

Prijazno razpoloženje med potrošniki za meso in mesne izdelke, živina prilagojena prodajnim možnostim in uvoz v skladu s povpraševanjem so tvorili ugodne pogoje za uravnoteženo tržno stanje klavnih prašičev in goveda za zakol. Za pridelovalce goveda za klanje je to pomenilo višje cene od 3 do 25 %, odvisno od kategorije. Rejci goveda za klanje so tako dosegli višji prihodek v primerjavi s prejšnjimi leti. Nota bene, to je v času, ko okvir kmetijske politike povzroča nižje cene proizvajalcev.

Preberi več

Novo pri Rapsu: čarobno začimbno olje divjega česna

Prefinjen okus narave v marinadi za žar - idealno za mesne, ribje in testeninske jedi

On je mlajši brat česna in je trenutno zelo moden: divji česen. Vse več kuharskih mojstrov odkriva »divji česen« zaradi njegovega pikantnega okusa in raznolike uporabe. Ogrščica je zdaj ujela okus divjega česna v edinstveno začimbno omako: Čarobno začimbno olje divjega česna.

Preberi več

Letna skupščina FRoSTA AG 15. junija 2004 v Bremerhavnu

Finančna moč FRoSTA AG se je kljub poslovanju z izgubo okrepila - Brez dividend za leto 2003 - V prvem četrtletju 1 spet dobiček

Delničarji družbe FRoSTA AG so se na današnji letni skupščini s 86,54-odstotno prisotnostjo seznanili z izgubo v višini 2003 milijona evrov, navedeno v letnih računovodskih izkazih za leto 7,7, in prosili za pojasnilo. Večina delničarjev se je strinjala, da dividende ne bodo izplačane.

Najpomembnejši razlog za izgubo je bil, da je zaradi načrta repozicioniranja blagovne znamke FRoSTA prodaja blagovne znamke padla z 71 milijonov evrov na 41 milijonov evrov. Posledično se je zmanjšal predvsem kosmati dobiček za 7 milijonov evrov. Po drugi strani pa so se močno povečali stroški oglaševanja, in sicer za 6 milijonov evrov v primerjavi z letom prej. Posledično se je poslovni izid poslabšal za 13 milijonov evrov.

Preberi več

Kakovost pri delu za večjo produktivnost in konkurenčnost

Učinki izpopolnjevanja, družini prijazni ukrepi, varnost in zdravje pri delu

Če ste zadovoljni s svojim delom, delate bolje. V zadnjih letih pa se je kakovost dela v javni razpravi vendarle umaknila v ozadje – vedno znova se sliši, da je »bolje slabo delo kot nič«. A dobri delovni pogoji se obrestujejo: nadaljnje usposabljanje kot karierna odskočna deska, vrtec v podjetju, ki omogoča hitro vrnitev na delo po porodniškem dopustu, ali progresivna organizacija dela, ki posameznika ne omejuje, temveč mu daje več svobode delovanja, so merila kakovosti danes. ki prinašajo ne le koristi osebnim interesom, temveč dokazljivo izboljšajo produktivnost in konkurenčnost podjetij. Strokovnjak za trg dela prof.dr. Gerhard Bosch, podpredsednik Inštituta za delo in tehnologijo (IAT/Gelsenkirchen), v aktualnih študijah o "Kakovosti pri delu".      

O "kakovosti" delovnega mesta med drugim odločajo izpopolnjevanje, varstvo pri delu, promocija zdravja itd. Izobraževanje in usposabljanje lahko izboljšata številne vidike dela: zmanjšanje stresa z višjo usposobljenostjo, izboljšanje sodelovanja s sodelavci, spodbujanje zdravja in zmanjšanje nesreč pri delu. Poleg »mehkih« dejavnikov seveda obstajajo »trda dejstva«, kot je napredovanje v karieri ali povišanje plače po dodatnem izobraževanju – za podjetje pa večja produktivnost. Kljub osebnim koristim - tako jih vidi od 70 do 90 odstotkov udeležencev ukrepov izpopolnjevanja - se številnim drugim izognejo, ker ne znajo oceniti nujnosti. To vključuje zlasti starejše ljudi, pa tudi zaposlene s krajšim delovnim časom in nizkokvalificirane. »Pripravljenost in možnosti za vseživljenjsko učenje so neenakomerno porazdeljene,« pravi Bosch, ki je tudi član strokovne komisije za spodbujanje vseživljenjskega učenja. Pri tem obstaja nevarnost, da bodo celotne skupine zaposlenih izključene iz učenja in bodo dolgoročno postale rizične skupine na trgu dela.

Preberi več

Vrnitev klic

Že premagane bolezni lahko zaradi svetovne trgovine s hrano znova izbruhnejo

Materialna tveganja s hrano, kot je kontaminacija z dioksinom ali akrilamidom, imajo v javnem mnenju visoko prednost. Toda pogosto so mikrobna tveganja tista, ki so bolj zaskrbljujoča za zdravje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto po svetu zaradi pokvarjene hrane umre približno 2 milijona ljudi. Tudi v visokotehnološki Nemčiji vsako leto poročajo o približno 200.000 boleznih, od katerih jih več kot 60.000 povzroči salmonela.

Strokovnjaki domnevajo, da je dejansko število bolezni za 10- do 20-krat večje. Evropska unija ocenjuje, da stroški zdravstvenega sistema, ki jih povzročajo izključno bolezni s salmonelo, znašajo tri milijarde evrov letno. »Okužbe s hrano,« je na 5. svetovnem kongresu o okužbah in zastrupitvah s hrano dejal predsednik BfR, profesor Andreas Hensel, »so globalni problem. Dolgoročno jih lahko preprečimo le, če uporabljamo mednarodno enotno visoke standarde za higienska kakovost naše hrane, da novi patogeni pridobivajo na pomenu ali pa oživljajo regionalno izkoreninjene bolezni«.

Preberi več

Avstralski raziskovalci svarijo pred "lahkimi" izdelki in svetujejo več zelenjave

Svoji solati lahko dodate nekaj olja in jejte manj izdelkov z nizko vsebnostjo maščob. To je zaključek študije univerze Deakin v Melbournu, ki je bila pravkar objavljena v reviji "Public Health Nutrition". Ta študija kaže, da ima veliko živil z nizko vsebnostjo maščob visoko energijsko gostoto. Za primerjavo, približno 50 zelenjavnih jedi, ki so vsebovale razmeroma veliko olja, ni imelo posebno visoke energijske gostote.

Energijska gostota živila je energijska vsebnost živila glede na maso (kJ/g). Energijska gostota avstralske prehrane (brez pijač) je v povprečju 5,1 kJ/g. Za primerjavo, preučevana živila z nizko vsebnostjo maščob so imela povprečno energijsko gostoto 7,7 kJ/g. Trenutno stanje raziskav kaže, da je večja verjetnost, da se bodo ljudje prenajedli in na splošno zredili, večja je energijska gostota hrane.

Preberi več

Majska tržnica klavne govedi

Nizka ponudba, omejena prodaja

Trženje govejega mesa je bilo maja večinoma nezadovoljivo, razen nemotenega poslovanja tik pred binkoštimi. Prodajne možnosti tako doma kot v tujini so bile zelo omejene, cene mladih bikov so bile konec aprila/začetek maja pod velikim pritiskom. Temu primerno se je zmanjšala tudi pripravljenost kmetov za prodajo. Zaradi tega pomanjkanja ponudbe so se cene izplačil od sredine maja znova utrdile. Ob začetku paše maja se je ponudba krav za zakol pričakovano zmanjšala. Predvsem od druge polovice meseca so morale klavnice vložiti bistveno več denarja, da so pridobile potrebne količine.

Na ravni nabave klavnic in tovarn mesnih izdelkov po pošti se je tehtano zvezno povprečje za mlade bike v mesnem razredu R3 od aprila do maja znižalo za pet centov na 2,44 evra na kilogram klavne teže. Za dva centa je zgrešil lansko. Za telice razreda R3 so kmetje v povprečju iztržili 2,37 evra za kilogram, kar je tri cente več kot aprila in sedem centov več kot pred dvanajstimi meseci. Zvezni proračun za krave v razredu O3 se je povečal za devet centov na 1,91 evra na kilogram klavne teže in tako za enajst centov presegel predlansko raven.

Preberi več

Majska kolinska tržnica

Zahvaljujoč špargljem: Cene na visoki ravni

Z začetkom sezone špargljev je bilo teletino običajno enostavno tržiti. Zlasti dragocene dele bi lahko hitro prodali. Cene teletin za zakol so bile v prehodnem tednu april/maj pod pritiskom, nato pa so bile večinoma stabilne.

V tehtanem zveznem povprečju so klavnice za kilogram klavne telet plačale 4,51 evra, kar je 19 centov manj kot prejšnji mesec, a 66 centov več kot pred letom dni.

Preberi več

Knor - Prašičje življenje na TV

 22. junija bo WDR v svoji seriji "Abenteuer Erde" (televizija WDR, od 20.15 do 21.00) prikazal nenavaden film Machtelda Detmersa. Tokrat gre za žival, vendar ne tako mogočno kot lev ali tiger ali tako mogočno kot modri kit, pa tudi glavni junak filma ni plišasta žival. Poudarek je na prašičih pitancih "Knor". Nizozemski filmski ustvarjalec Machteld Detmers ga je poimenoval Knor, kar v nemščini pomeni godrnjanje.

Film podrobno opisuje življenje te živali od rojstva, kako preživi prvih nekaj dni na kmetiji, kako z njo ravna rejec in vse, kar počne veterinar. In tudi spremlja Knorja 10 tednov pozneje, ko se njegovo življenje dramatično spremeni, saj ga zdaj skupaj s številnimi drugimi prašiči prepeljejo na farmo za pitanje. V naslednjih 15 tednih se osredotoča le na dejanski cilj svojega življenja: Knor mora tako kot okoli 1600 prašičev, ki prav tako živijo v tej pitalnici, na koncu tehtati 110 kilogramov.

Preberi več

21 ukrepov za spodbujanje ekološkega kmetovanja

Evropska komisija je 10. junija 2004 potrdila “Evropski akcijski načrt za ekološko kmetovanje in hrano” z namenom olajšanja nadaljnjega razvoja ekološkega sektorja. Komisija v njem navaja 21 konkretnih ukrepov, ki vključujejo intenzivno obveščanje o ekološkem kmetovanju, povezovanje podpornih ukrepov v okviru razvoja podeželja, izboljšanje proizvodnih standardov in okrepitev raziskovalnih prizadevanj.

Akcijski načrt je odziv na hitro naraščanje števila ekoloških kmetij v zadnjih letih in stalno naraščajoče povpraševanje potrošnikov. Je rezultat obsežnega posvetovanja z državami članicami in zainteresiranimi stranmi, vključno z internetnim posvetovanjem leta 2003, zaslišanjem januarja 2004 ter srečanji z državami članicami in zainteresiranimi stranmi. Akcijski načrt bo predstavljen na naslednji seji Sveta za kmetijstvo.

Preberi več